"Razmere so izredno težke na več delih bojne črte, kjer so ruske enote zbrale največje rezerve," je dejal Zelenski v ponedeljek po obisku bojišč na vzhodu države. Poudaril je, da Ukrajina potrebuje topništvo, sisteme zračne obrambe in orožje daljšega dosega.

Ameriški predsednik Joe Biden je sicer konec tedna Zelenskemu izrazil prepričanje, da bo kongres ZDA kmalu odobril dodatno pomoč, ki je predmet političnih preigravanj med demokrati in republikanci v Washingtonu. Podobno je danes dejal ukrajinski premier Denis Šmigalj, ki je na obisku na Japonskem.

Šmigalj meni, da bo kongres kmalu odobril pomoč in da bo lahko Ukrajina nadaljevala svoj boj z mednarodno podporo, ob tem pa je zavrnil ugibanja glede pomanjkanja podpore v svetu.

"Ne moremo govoriti o utrujenosti, saj gre za eksistenčno vojno – ne moreš biti utrujen, ko se boriš za svojo prihodnost, za svoje življenje ... za svetovni varnostni red," je dejal.

V Ukrajini kljub silovitim bojem že več mesecev ni bilo bistvene spremembe na bojnih črtah. Konec tedna pa so se ukrajinske sile umaknile iz Avdijivke v oblasti Doneck, kjer so se mesece bojevali z ruskimi vojaki, ki so prevzeli nadzor nad mestom.

Ruska vojska naj bi napredovala v Hersonu

Ruska vojska je medtem ponovno zavzela vas Krinki, majhno ukrajinsko mostišče v pokrajini Herson na bregu reke Dneper, ki je pod ruskim nadzorom, je na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izjavil ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Ukrajinske sile so v vas Krinki vstopile novembra lani in jo nameravale uporabiti kot odskočno desko za nadaljnje napredovanje na območju, a pri tem niso bile uspešne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajina je bila prav tako neuspešna pri obrambi Avdijivke, saj se je v soboto iz mesta umaknila, da bi preprečila obkolitev in obvarovala življenja svojih vojakov. Kmalu za tem pa je Moskva sporočila, da je prevzela popoln nadzor nad mestom.

Padec Avdijivke predstavlja največjo spremembo na več kot 1000 kilometrov dolgi fronti, odkar so ruske sile maja lani zavzele Bahmut. Putin je umik ukrajinskih sil iz Avdijivke označil za kaotičen beg. "Ukrajina je izdala ukaz za umik svojih oboroženih sil, ko so te bile že na poti," je dodal.

Ukrajinska vojska poroča o okrepljenih ruskih napadih

V zadnjih 24 urah je bilo 81 spopadov z ruskimi silami, ki so tudi izvedle 87 napadov iz zraka, je medtem sporočila ukrajinska vojska in dodala, da je v enem od napadov v pokrajini Sumi umrlo pet civilistov.

O napadih poročajo tudi proruske oblasti v pokrajini Doneck na vzhodu Ukrajine, ki trdijo, da je bil v napadu ukrajinskih sil ubit en človek, še trije pa so bili ranjeni, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Okrepljeni ruski napadi prihajajo v času, ko Ukrajina zaznamuje 10. obletnico streljanja na protestnike na kijevskem trgu Majdan. "Minilo je deset let od poskusa uničenja naše neodvisnosti. Toda pred desetimi leti smo bili odločni in odločni ostajamo tudi danes," je na Facebooku zapisal Zelenski.

Vodja njegovega urada Andrij Jermak je medtem poudaril, da je Rusija pred desetimi leti Ukrajino želela spremeniti v svojo kolonijo, a ji to ni uspelo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Protesti na trgu Majdan so izbruhnili 21. novembra 2013, saj takratni Rusiji naklonjeni predsednik Ukrajine Viktor Janukovič ni izpolnil obljube in podpisal pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in Evropsko unijo. Protesti so nato leta 2014 pripeljali do njegovega strmoglavljanja. V nasilju na protestih je umrlo več kot sto ljudi.

ZDA želijo Ukrajini poslati rakete dolgega dosega

Če bo kongres odobril 60-milijardni sveženj pomoči, je Bela hiša pripravljena poslati rakete dolgega dosega ATACMS, je poročal ameriški NBC News.

ZDA so lani oktobra odobrile prenos raket ATACMS s krajšim dosegom, potem ko je Kijev zagotovil, da z njimi ne bo napadal ciljev v Rusiji. Zelenski je dejal, da se je orožje doslej "izkazalo".

Novejše različice raket, ki jih želi Bidnova administracija poslati Ukrajini, imajo doseg okoli 300 kilometrov in običajno nosijo kasetne bombe, s katerimi bi Ukrajina lahko zadela cilje globlje na območju Krima, ki ga Rusija okupira od leta 2014.

Po navedbah uradnikov, ki so za NBC želeli govoriti anonimno, bi lahko Ukrajini rakete zagotovili tudi zaveznice v Natu, ZDA pa bi dopolnile izčrpane zaloge.

Ukrajinski obrambni minister Rusten Umerov je dejal, da je padec Avdijivke pokazal, kako potrebne so rakete pri uničevanju sovražnikov utrjenih položajev, in raketne sisteme oklical za "pomemben simbol" za Ukrajince. "Obstaja samo en način, kako lahko uničimo ruske vojaške cilje v Ukrajini. Napasti jih moramo globoko na okupiranem ozemlju, pri tem pa je treba obiti radioelektronsko bojevanje in prestreznike," je dejal in dodal, da lahko samo tako prekinejo rusko logistiko in uničijo njihova skladišča streliva in goriva.

Tiskovni predstavnik ameriške vojske je za NBC potrdil, da brez sprejetega zakona trenutno ni na voljo sredstev za pošiljanje dodatne vojaške opreme Ukrajini.

Švedska z največjim svežnjem pomoči do zdaj

Švedsko obrambo ministrstvo je sporočilo, da bo Ukrajini namenilo vojaško pomoč v vrednosti približno 7,1 milijarde švedskih kron (633 milijonov evrov), vključno s prenosom opreme in denarjem za nabavo orožja.

"Razlog, da še naprej podpiramo Ukrajino, je vprašanje človeškosti in dostojnosti. Rusija je začela nezakonito, neizzvano in neopravičljivo vojno," je na novinarski konferenci dejal švedski obrambni minister Pal Jonson.

Sveženj pomoči za Ukrajino sestavljajo topniško strelivo, sistemi zračne obrambe, protitankovske rakete, čolni in podvodno orožje, kot so mine in torpedi, ter usposabljanje za ukrajinske vojake.

To bo 15. sveženj pomoči Ukrajini in največji do zdaj, s čimer bo skupna švedska pomoč Ukrajini dosegla 30 milijard kron (2,6 milijarde evrov).

V ponedeljek je kanadski obrambni minister Bill Blair sporočil, da bo Kanada podarila Ukrajini več kot 800 večnamenskih brezpilotnih letalnikov SkyRanger R70.