Obvestilo o podpisu zakona je bilo objavljeno na spletnih straneh ukrajinskega parlamenta, kjer je pojasnjeno, da bo zakon začel veljati jutri. Kot še piše na spletni strani, si želijo, da bi zakon pomagal pri reševanju vprašanje "dopolnjevanja človeških rezerv". Ukrajinski parlament je že maja lani potrdil zakon, ki je do zdaj čakal na podpis predsednika.

Zelenski je ločeno podpisal še drugi predlog zakona, kjer se od moških, ki so jih zaradi invalidnosti oprostili služenja vojaškega roka, zahteva še en zdravniški pregled. Tretji predlog zakona, ki ga je prav tako podpisal predsednik, je namenjen oblikovanju spletne baze podatkov o upravičencih do služenja vojaškega roka.

Poteza Zelenskega povečuje število civilistov, ki jih lahko vojska mobilizira v svoje vrste za boj v okviru izrednih razmer, ki veljajo, odkar je Rusija februarja 2022 začela vojno v Ukrajini.

Konec lanskega leta je Zelenski povedal, da želi poveljstvo ukrajinske vojske mobilizirati dodatnih 500.000 ljudi, a je ob tem takrat priznal, da je to občutljivo vprašanje, zato ta številka potrebuje poglobljeno razpravo.

Nekdanji poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni je v februarskem zapisu za CNN dejal, da je mobilizacija prednost Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kijev po njegovih besedah ni pripravljen sprejeti "nepriljubljenih ukrepov" za povečanje števila pripadnikov oboroženih sil.

Zelenski je opozoril, da Rusija načrtuje novo ofenzivo pozneje spomladi ali poleti, zato ukrajinske sile krepijo prizadevanja za izgradnjo močnih obrambnih utrdb vzdolž razširjene frontne črte.

Po začetnem šoku ob začetku ruskega napada, ko so se številni Ukrajinci prostovoljno javljali za služenje v vojski, se v zadnjem času ukrajinska vojska spopada z znatnim upadom števila prostovoljcev, poročajo pa tudi o številnih primerih izogibanja vpoklicu.

Ukrajinski napadi v notranjosti Rusije

Ukrajina je medtem prevzela odgovornost za napade v oblasti Tatarstan v notranjosti Rusije, ki je od ukrajinske meje oddaljena več kot tisoč kilometrov. Kijev trdi, da je šlo za povračilni ukrep za ruske napade na ukrajinske energetske objekte.

Dva industrijska objekta v Tatarstanu sta bila ponoči tarča napada z brezpilotnimi letalniki, so sporočili tamkajšnji uradniki. Po navedbah virov v Kijevu je šlo za napad ukrajinskih sil na objekte za izdelavo brezpilotnih letalnikov. Kijev je ob tem sporočil, da gre za zakonit povračilni ukrep za ruske napade na njene energetske objekte, njihov cilj pa je ohromiti ruski energetski sektor.

Ob tem je bila cilj tudi naftna rafinerija v mestu Nižnekamsk.

Neimenovan ukrajinski vir je povedal, da je za napade odgovorna ukrajinska vojaška obveščevalna agencija GUR.

"Tovarni v Jelabugi in Nižnekamsku so napadli z brezpilotniki," je v sporočilu na Telegramu zapisal vodja oblasti v Tatarstanu Rustam Minihanov. Po njegovih navedbah napad ni povzročil večje škode, proizvodnja v tovarnah pa se nadaljuje.

Pozneje je sporočil, da je bilo v napadih ranjenih 12 ljudi, vsi so prebivalci študentskega doma v kraju Jelabuga.

Tarča tudi rafinerija

Župan mesta Nižnekamsk je tudi zatrdil, da je zračna obramba preprečila poskus napada na rafinerijo nafte v njegovem okrožju. Dejal je, da ni bilo nobene škode, poroča Tass. Agencija RIA Novosti pa je poročala, da je brezpilotni letalnik zadel rafinerijo nafte Taneco, ki je v lasti ruske naftne družbe Tatneft. Ob tem je izbruhnil požar, ki so ga pogasili v 20 minutah, proizvodnje pa niso ustavili.

Ukrajinci sicer niso povedali, od kod je bil napad izveden. Če je bil izveden z ozemlja, ki je pod nadzorom Ukrajine, bi bil to eden najdaljnosežnejših napadov z brezpilotnimi letalniki od začetka vojne februarja 2022. Napadena obrata v vzhodnem Tatarstanu sta namreč od ukrajinske meje oddaljena skoraj 1300 kilometrov.

Ruska vojska je ob tem znova napadla energetsko infrastrukturo v osrednjem in vzhodnem delu Ukrajine, natančneje v pokrajinah Dnipropetrovsk in Krivograd.