V ospredju je bil mirovni načrt ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Po navedbah švicarskega zunanjega ministrstva je udeležbo na konferenci potrdilo približno 80 držav, kar je mnogo več kot na prejšnjih treh takšnih konferencah lani na Danskem, v Savdski Arabiji in na Malti.

Mirovni načrt, ki ga je Kijev prvič predstavil konec leta 2022, med drugim predvideva umik ruskih sil z vseh zasedenih ozemelj v Ukrajini – vključno s polotokom Krim, kazni za ruske vojne zločince, odškodnine in varnostna jamstva. Rusija načrt zavrača in ni vabljena na pogovore o njem.

"Ostajamo odločeni, da zaščitimo svoje svoboščine in preprečimo zločinski poskus (Vladimirja) Putina, da zgradi svoj novi imperij na naši zemlji," je v prispevku za časopis Neue Zürcher Zeitung zapisal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, ki je vodil konferenco skupaj s švicarskim zunanjim ministrom Ignaziem Cassisom.

Poudaril je, da ta mirovni načrt ni seznam želja, temveč podrobno izdelan predlog. "Aktivno sodelovanje številnih tretjih držav mu bo dalo ogromno legitimnosti," je dodal.

V Davos bo pripotoval tudi Zelenski. V torek naj bi nagovoril udeležence 54. letnega srečanja WEF.

Cassis: Nimamo druge izbire

Cassis je po poročanju Radia Slovenija med drugim poudaril, da bodo morali v mirovne pogovore prej ali slej vključiti tudi Rusijo, kar pa še ni razlog za to, da bi zdaj le čakali na ruski odziv.

Vsak dan vojne v Ukrajini prinaša več trpljenja in več civilnih žrtev, je bilo eno izmed njegovih sporočil. "Rusija na kompromise ni pripravljena, prav tako tudi Ukrajina ne bo privolila v kakršne koli ruske zahteve, toda kljub temu nimamo druge izbire, kot da si dejavno prizadevamo za konec vojne," je dejal.

"Po skoraj dveh letih vojne zima na ukrajinski fronti ni kot zima v Davosu. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da pomagamo Ukrajini končati vojno."

Na razpravi so med drugim sodelovali tudi predstavniki Brazilije, Indije in Savdske Arabije, ki so v dialogu z Rusijo, ne pa tudi predstavniki Kitajske. Foruma se bo sicer udeležil tudi kitajski premier Li Čjang, ki bo udeležence tako kot Zelenski nagovoril v torek.

Med drugimi pomembnejšimi udeleženci so še francoski predsednik Emmanuel Macron, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški zunanji minister Antony Blinken, je za Radio Slovenija poročala Špela Novak.

Sejourne na obisku v Berlinu

Novi francoski zunanji minister Stephane Sejourne in njegova nemška kolegica Annalena Baerbock sta medtem na srečanju v Berlinu zatrdila, da bosta še naprej podpirala Ukrajino.

"Popolnoma se strinjamo, da moramo podpirati Ukrajince tako dolgo, kot je treba," je na novinarski konferenci dejal Sejourne. Baerbock pa je dodala, da bodo ostali "na strani Ukrajine, dokler bo treba, dokler se Rusija ne umakne" z ukrajinskega ozemlja. Opozorila pa je, da ruski predsednik Vladimir Putin v vojni "noče nehati" in se "ne ustavlja".

Razmere na fronti že več mesecev v slepi ulici

V drugi polovici februarja bosta minili dve leti, odkar se je začel ruski vojaški napad na Ukrajino. Razmere na fronti na vzhodu in jugu države so že več mesecev v slepi ulici. Kljub srditim bojem z izgubami na obeh straneh skoraj ni bilo sprememb na frontni črti.

Ukrajina Rusiji med drugim očita vedno pogostejšo uporabo prepovedanega solzivca. Ukrajinski generalštab je sporočil, da so od začetka vojne našteli že 626 takšnih primerov. V prvih dneh januarja naj bi jih bilo 51. Granate z dražilnim plinom CS, ki ga marsikje uporablja tudi policija, naj bi ruske sile odvrgle z brezpilotnimi letalniki ali izstrelile s topništvom.

Uporaba solzivca v vojni je prepovedana s konvencijo o kemičnem orožju, katere podpisnica je tudi Moskva. Neodvisne potrditve ukrajinskih informacij ni.