ZDA so se na najnovejše razmere na Tajskem odzvale z veliko zaskrbljenostjo. Washington pričakuje, da bo ta ukrep vojske časovno omejen, in poudarja, da morajo vse strani v državi zdaj skušati z dialogom najti pot iz krize. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
ZDA so se na najnovejše razmere na Tajskem odzvale z veliko zaskrbljenostjo. Washington pričakuje, da bo ta ukrep vojske časovno omejen, in poudarja, da morajo vse strani v državi zdaj skušati z dialogom najti pot iz krize. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

V vojnem stanju lahko vojska proteste zatre z orožjem, ljudi aretira brez pripornega naloga, izvaja cenzuro medijev, prepove zborovanja in izvaja preiskave. Po navedbah tiskovnega predstavnika tajske vlade se vojska o razglasitvi vojnega stanja ni posvetovala z vlado. Premier Nivathamrong Bunsongpaisan je zato sklical nujno sejo vlade.

Omejitev svobode medijev
Med prvimi ukrepi tajske vojske je bila omejitev svobode medijev. Deset televizijskih postaj, ki veljajo za naklonjene oporečnikom, je moralo prenehati oddajati program in lahko le posredujejo sporočila vojske. Vojska je sicer dovolila tako privržencem kot nasprotnikom oblasti, da v Bangkoku obdržijo protestne tabore, a prepovedala vsakršne protestne shode.

Načelnik generalštaba tajske vojske Prajut Čan-O-Ča je pozval ljudi, naj jih ne zajame panika, temveč naj normalno živijo dalje. Pojasnil je, da je bila razglasitev vojnega stanja nujna "za vzpostavitev reda in miru" v državi.

Razglasitev vojnega stanja ni presenečenje
Prajut je že v četrtek po krvavem napadu na protestnike v Bangkoku opozoril, da bi lahko vojska posredovala za umiritev političnega nasilja v državi. "Opozarjam vse skupine, še posebej tiste, ki posegajo po orožju in izvajajo nasilje nad nedolžnimi civilisti, da končajo z nasiljem, sicer bo morala vojska vzpostaviti red in mir," je sporočil Prajut in dodal, da bo morala vojska morda uporabiti silo. Obenem je zagrozil z odločnimi ukrepi, če bodo ranjeni civilisti.

Na Tajskem nasprotniki režima od novembra lani skušajo strmoglaviti oblast, ki ji očitajo korupcijo in ropanje države. Protivladni protestniki, pri katerih gre predvsem za mestno prebivalstvo, ves čas trdijo, da vlado v resnici vodi odstavljeni premier Taksin Šinavatra. Ta na drugi strani uživa podporo revnih podeželskih območij.