Vojaški častniki, ki so zjutraj na državni televiziji Gabon 24 razglasili prevzem oblasti, so sporočili, da predstavljajo vse varnostne in oborožene sile v državi. Razveljavili so izide volitev, razpustili državne institucije in do preklica zaprli vse državne meje.

Državni udar so izvedli, ker so že dolgo opazovali "neodgovorno, nepredvidljivo upravljanje, ki je vodilo v nadaljnje slabšanje družbene kohezije, kar pa lahko vodi državo v kaos". S prevzemom oblasti nameravajo braniti mir in končati trenutno oblast, so dodali pripadniki elitne republikanske garde.

"V imenu gabonskega ljudstva smo se odločili braniti mir s končanjem trenutnega režima," je prebral eden od častnikov, medtem ko je okoli deset drugih, oblečenih v uniforme, stalo za njim. Predstavili so se kot člani odbora za tranzicijo in obnovo institucij.

Po nastopu častnikov se je v glavnem mestu Libreville slišalo streljanje, je poročal novinar Reutersa. Pozneje pa je na ulicah mesta udar proslavljalo več sto ljudi, ki jih je vojska pozvala, naj odidejo domov. Državna televizija je prenašala praznovanja tudi iz drugih mest po državi.

Predsednik iz hišnega pripora pozval k protestom

Vojska je sporočila, da je dozdajšnji predsednik Bongo v hišnem priporu. Enega od njegovih sinov Noureddina Bonga Valentina, ki je tudi svetovalec predsednika, pa so aretirali zaradi izdaje. Poleg njega so priprli še več drugih ljudi, ki so blizu predsednika. Očitajo jim še utajo davkov, korupcijo in ponarejanje predsednikovega podpisa, so sporočili iz vojske.

Odstavljeni gabonski predsednik Bongo je nekaj ur po premestitvi v hišni pripor zaprosil za pomoč. V videoposnetku, ki ga je Al Džazira potrdila za pristnega, je državljane in "prijatelje po vsem svetu" pozval, naj "bodo glasni".

Francija, ki v Gabonu črpa nafto in rudari, obsodila udar

Državni udar v nekdanji francoski koloniji predstavlja nov udarec za odnose Francije in Evropske unije z afriškimi državami. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je dejal, da udar še dodatno povečuje nestabilnost na območju, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vlada nekdanje kolonialne vladarice Francije je obsodila udar in izrazila upanje, da bodo v Gabonu spoštovali rezultate volitev. Francija ima v tej državi približno 350 vojakov ter številna podjetja, kot sta naftni gigant Total in rudarsko podjetje Eramet, je za Radio Slovenija poročala Rajka Pervanje.

Obsodila ga je tudi Nemčija, ki pa je obenem priznala, da obstajajo upravičeni pomisleki glede verodostojnosti sobotnih volitev. "Vojska ni pristojna za nasilno posredovanje v političnem procesu. Gabonci morajo imeti možnost, da samostojno in svobodno odločajo o svoji prihodnosti," je sporočilo nemško zunanje ministrstvo.

Udar je obsodila tudi Afriška unija (AU) ter generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Medtem pa je Peking pozval vse strani v državi, naj zagotovijo varnost predsednika države in rešijo izzive s pomočjo dialoga. Iz Kremlja pa so sporočili, da so zaskrbljeni in da spremljajo razmere.

Ecowas razpravlja o novem udaru

Nigerijski predsednik Bola Tinubu, trenutni predsednik zahodnoafriškega bloka ECOWAS, tesno sodeluje z drugimi afriškimi voditelji držav, kako se odzvati na poskus državnega udara v Gabonu. Tinubu "z globoko zaskrbljenostjo" spremlja dogajanje v Gabonu in "avtokratsko okužbo", ki se širi po celini, je dejal tiskovni predstavnik. Udar v Gabonu sledi nedavnemu vojaškemu udaru v Nigru, ki ga je Ecowas obsodil in zagrozil z vojaškim posredovanjem.

Bongo je hotel še okrepiti oblast

V državi je bilo napeto zaradi strahu pred neredi po sobotnih predsedniških in parlamentarnih volitvah, na katerih je želel 64-letni predsednik Bongo še okrepiti 56-letno oblast svoje družine, medtem ko je opozicija zahtevala spremembe.

Na volitvah ni bilo mednarodnih opazovalcev, nekateri tuji mediji, francoske televizije, so bili zaprti, oblasti pa so po volitvah onemogočile dostop do spleta in uvedle policijsko uro po državi, kar je okrepilo skrbi glede preglednosti volilnega postopka.

Tudi vojska je danes ocenila, da volitve niso bile transparentne ali kredibilne, zaradi česar so jih razveljavili.

Gabonska volilna komisija je sicer sporočila, da je Bongo osvojil 64,27 odstotka glasov, njegov protikandidat Albert Ondo Ossa pa 30,77 odstotka.

Bongo je na predsedniškem položaju leta 2009 nasledil svojega očeta. Leta 2016 je bila požgana stavba parlamenta v protestih proti izvolitvi Bonga v drugi mandat.

Gabon, kjer živi 2,3 milijona ljudi, je bogat z nafto, ki so jo odkrili v 70. letih prejšnjega stoletja. Kljub temu še vedno okoli tretjina prebivalstva živi pod pragom revščine.

V zahodni in srednji Ariki je bilo od leta 2020 več državnih udarov. V zadnjih letih so bili izvedeni v Maliju, Gvineji, Burkina Fasu, Čadu in nazadnje v Nigru.