ih Alexandrom Van der Bellenom.

45-letni Hofer, ki je imel iz prvega kroga volitev 24. aprila veliko (15-odstotno) prednost, zdaj z 51,9 odstotka tesno vodi pred 72-letnim Van der Bellenom (48,1 odstotka). Čeprav bi morali biti končni rezultati znani že nocoj, pa bo zmagovalec znan šele v ponedeljek, saj bodo, kot kaže, prvič odločali glasovi po pošti.

Za možnost oddaje glasu po pošti se je odločilo skoraj 900.000 volivcev.

To je prvič po letu 1945, da se za predsedniški položaj potegujeta kandidata, ki ne izhajata iz dveh velikih sredinskih strank.

Pred drugim krogom volitev zaradi poloma anketarjev v prvem krogu praktično ni bilo objavljenih javnomnenjskih raziskav. Zadnja anketa je bila objavljena 12. maja in pokazala je, da ima Hofer 53-, Van der Belen pa 47-odstotno podporo.

Avstrijski volivci so bili ob tokratnih volitvah polarizirani kot še nikoli, in to pri temeljnih vprašanjih, kot so rešitev begunske krize, EU ter zaupanje oz. nezaupanje vodilnim politikom. Tudi zato se je napovedoval negotov izid.

V vsakem primeru v Avstriji danes pišejo zgodovino. Ob zmagi Hoferja bi Avstrija postala prva zahodnoevropska država, ki bi za predsednika izvolila desnega populističnega politika, Van der Bellen pa bi na drugi strani postal prvi predsednik iz vrst Zelenih. Mandat avstrijskega predsednika traja šest let.

Cilj: Združiti oba tabora
Hofer je ob oddaji glasu dejal, da si želi in upa na zmago ter da bo dobil okoli 52 odstotkov glasov. Priznava pa, da bi bil lahko izid tesen. Ob tem je poudaril, da kdor koli bo že zmagal, bo moral združevati oba tabora in biti predsednik vseh Avstrijcev.

Van der Bellen je ob oddaji glasu dejal, da je "previdno optimističen" glede svojih možnosti za zmago. Ob tem je poudaril, da je zelo pomembno, da volivci glasujejo, in to ne samo njegovi privrženci, temveč tudi tisti, ki mu niso tako naklonjeni, a bi še z manjšim veseljem glasovali za Hoferja.

Na volišča je bilo pozvanih 6,4 milijona volivcev. V prvem krogu je bila volilna udeležba 68,5-odstotna.

Slovenska manjšina za van der Bellena
Predstavniki organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem upajo na zmago Van der Bellena. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip ocenjuje, da bi Van der Bellnu lahko uspelo, saj bi 900.000 glasov po pošti moralo šteti v prid nekdanjemu vodji Zelenih. Olip je omenil še, kot je dejal, šokanten izid volitev v dvojezičnih občinah na avstrijskem Koroškem. Kot je povedal, prvi izidi kažejo, da je v teh občinah večina volivcev glasovala za svobodnjaka Hoferja. S tem je Koroška po besedah Olipa znova spomnila na svojo rjavo preteklosti.

Na zmago Van del Bellna upa tudi podpredsednica Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Ana Blatnik, ki si želi mirnega predsednika Avstrije, ki je za povezovanje Evrope, ne samo zaradi gospodarstva, temveč tudi zaradi miru. Zmaga Hoferja, ki bi pomenila postavljanje ločevanja v ospredje, pa bi bila za Avstrijo po njenem mnenju katastrofa.

Tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik upa na zmago Van der Bellna. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so danes demokratične sile v Avstriji pokazale, da ne želijo premika na desno, izkazalo pa se je tudi, da so Avstrijci sposobni razmišljati v evropskem oz. mednarodnem kontekstu. Hkrati je po mnenju Sadovnika volilni izid znak za vladajoči stranki, socialdemokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP), da je nezadovoljstvo ljudi v Avstriji veliko. Kot je namreč poudaril, volivci, ki so volili za Hoferja, niso volili za desno oz. svobodnjaško stranko, temveč je to predvsem "izraz frustracije, ker v Avstriji vladna koalicija dela mimo interesov in skrbi, ki jih ima mali človek".