Prva eksplozija je nekaj ur pred začetkom volitev odjeknila na volišču v eni izmed osnovnih šol na vzhodu države v Enuguju, nekaj ur pozneje pa je še ena odjeknila v drugem kraju na vzhodu. Po besedah policije ni bil v eksplozijah ranjen nihče. Skrajna islamska skupina Boko Haram je na severovzhodu države izvedla dva napada, v katerih je umrlo šest ljudi, v napadu nad vas Barutai v nemirni zvezni državi pa so ubili 25 ljudi in jih ranili pet.

Velike težave s tehnologijo
Na tokratnih volitvah prvič uporabljajo tehnologijo za preverjanje biometričnih osebnih izkaznic volivcev, s čimer želijo preprečiti volilne prevare, a je prišlo do velikih težav. Celo predsednik Goodluck Jonathan se zaradi težav z novo tehnologijo ni uspel akreditirati na volišču v domačem mestu Otuoke in je volišče zapustil. Ob tem je priznal, da očitno z novo tehnologijo obstajajo težave.

Zaradi tehničnih težav pri registraciji volivcev so na nekaterih voliščih volitve danes prekinili in se bodo nadaljevale v nedeljo. Ponekod pa so tehnični zapleti z registracijo volivcev botrovali precejšnjim zamudam pri začetku glasovanja.

Zaradi Boko Harama preložili volitve za šest tednov
Volitve v najbolj poseljeni afriški državi potekajo v senci nasilja skrajne islamske skupine Boko Haram, zaradi katerega so bile tudi prestavljene za šest tednov, da bi lahko nigerijske sile znova prevzele nadzor nad ozemljem, ki so ga zavzeli skrajneži, in tako omogočile glasovanje volivcem na teh območjih.

Na volišča je povabljenih skoraj 70 milijonov volivcev, za njihove glasove pa se skupno poteguje 11 kandidatov, od katerih pa imata možnosti za zmago le predsednik Jonathan in opozicijski izzivalec Buhari, ki je Nigeriji kot vojaški diktator že vladal med letoma 1983 in 1985.

Oba glavna kandidata sta pred volitvami podpisala sporazum, v katerem sta se zavezala k preprečitvi nasilja med volitvami in po njih. Po zadnjih predsedniških volitvah leta 2011 je ob zmagi Jonathana nad Buharijem na muslimanskem severu države izbruhnilo nasilje in umrlo je okoli 500 ljudi.

V šestih tednih je Jonathanova vlada dosegla znaten napredek v boju proti Boko Haramu, a kljub temu razmere na severovzhodu države ostajajo še naprej napete. Nigerijska vojska trdi, da je skrajneže, ki so še januarja nadzorovali 130 vasi in krajev, pregnala iz vseh razen treh okrožij.

Za Nigerijce je značilno, da volijo po verski in geografski liniji. Približno polovica prebivalcev 178-milijonske Nigerije je muslimanov, ki živijo na severu, okoli 45 odstotkov pa je kristjanov, ki živijo na jugu. Pet odstotkov prebivalcev pripada tradicionalnim afriškim religijam. Jonathan prihaja s krščanskega juga, Buhari z muslimanskega severa.

Velika pričakovanja
Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je pred volitvami dejal, da ima mednarodna skupnost od Nigerije velika pričakovanja s postavitvijo visokih standardov za volitve. Izrazil je upanje, da bodo volitve pregledne, vključujoče in mirne, ob tem pa Nigerijce pozval k množični udeležbi na voliščih.

Nigerijske oblasti so za čas volitev sprejele dodatne varnostne ukrepe, poleg tega pa zaprle kopensko in morsko mejo.

Prebivalci očitno ne zaupajo oblastem, saj je bilo v dneh pred sobotnimi volitvami v prestolnici Abuja opaziti dolge vrste ljudi pred bankami, kjer so dvigovali denar, in pred bencinskimi črpalkami, da bi si priskrbeli zaloge goriva.

Čeprav je Nigerija največje afriško gospodarstvo in največja izvoznica nafte na celini, pa dve tretjini prebivalcev še vedno živita v revščini. Korupcija se zajeda v vse pore družbe in tudi 16 let po odpravi vojaškega režima država ni dosegla pričakovanj njenih državljanov. Tako je še vedno na eni strani peščica premožnih in na drugi strani revna večina.