Bojazni, da bi utegnila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) presenetiti in morda celo premagati CDU, se tako očitno niso uresničile.

AfD-ju je sicer pričakovano pripadlo drugo mesto, a zaostanek za CDU-jem je večji od pričakovanega. CDU-ju naj bi pripadlo od 35 do 36 odstotkov glasov, kar je občutno več od okoli 30 odstotkov na prejšnjih deželnih volitvah leta 2016. In to tudi brez Angele Merkel, zato v stranki izid komentirajo kot senzacionalen, poroča iz Nemčije RTV-jeva dopisnica Polona Fijavž.

"Storil sem vse, kar je potrebno in predvsem mogoče, da smo prepričali ljudi, da potrebujemo stabilno in demokratično vlado. In to je vse, kar lahko v tem trenutku storimo," je po objavi vzporednih izidov dejal deželni ministrski predsednik Reiner Haseloff.

Za AfD naj bi glasovalo od 22,5 do 23,5 odstotka volivcev, kar je za približno odstotno točko manj kot pred petimi leti. So pa hud udarec doživeli socialdemokrati (SPD), ki so tako na deželni kot zvezni ravni del vladne koalicije.

Zeleni so prejeli od šest- do 6,5-odstotno podporo in tako izboljšali izid, na vzhodu Nemčije tradicionalno močna Levica pa se je z 11-odstotno podporo odrezala občutno slabše kot leta 2016. V deželni parlament se je uspelo po dveh mandatih prekinitve znova vrniti liberalcem (FDP) z med 6,5 in sedmimi odstotki glasov podpore.

Vse oči bile uprte v Saško - Anhalt

Današnje volitve spremlja v Nemčiji veliko zanimanje, saj so bile to zadnje deželne volitve pred septembrskimi volitvami zveznega parlamenta in obenem prve, odkar je bil za kanclerskega kandidata vladajoče unije CDU-ja in CSU-ja izbran Armin Laschet. Volilni izid je tako pomemben pokazatelj političnega razpoloženja v Nemčiji.

Večina javnomnenjskih raziskav je sicer napovedovala zmago CDU-ju, ki je že desetletja dominantna politična sila v Saški - Anhaltu, a le s slabimi 30 odstotki glasov in z manjšo prednostjo pred AfD-jem. Ena od anket pretekli teden je AfD-ju pripisala celo zmago, kar bi bil po ocenah poznavalcev hud udarec za CDU ter bi lahko sprožil nevarne razprave znotraj stranke in oslabil že tako krhek položaj Lascheta.

S slabima 2,2 milijona prebivalcev je Saška - Anhalt ena manjših zveznih dežel. Je tudi ena revnejših. Podobno kot več dežel, ki so bile včasih na vzhodu železne zavese, predstavlja močno utrdbo skrajne desnice. A tudi če bi ji uspela zmaga, vlade ne bi mogla sestaviti, saj druge stranke sodelovanje z njo zavračajo.

Saško - Anhalt je doslej vodila prva t. i. kenijska - črno-rdeče-zelena - koalicija v Nemčiji pod vodstvom Haseloffa, ki se bo morda nadaljevala tudi v prihodnje. Kot mogoči se omenjata tudi koalicija CDU-SPD-FDP ali koalicija CDU-ja, Zelenih in FDP-ja.