Podrobnosti dogovora bodo znane junija. A v osnovi naj bi Volkswagen oškodovancem ponudil "znatno nadomestilo" in popravilo avtomobila ali pa odkup nazaj. Volkswagen tako namerava odkupiti več kot pol milijona avtomobilov. Poleg tega bo moral Volkswagen vzpostaviti sklad za varovanje okolje.

Usoda Volkswagna je zdaj v rokah prizadetih lastnikov, saj bi primer, če ne sprejmejo ponujenega, vseeno končal na sodišču.

Nemški pravnik Christopher Rother je za Die Welt pojasnil, da bodo ameriški primer kot referenčno točko uporabili tudi za primer evropskih lastnikov spornih avtomobilov priznane znamke.

Volkswagen je lani svojim delničarjem sporočil, da je za namen "saniranja škode" rezerviral 7,3 milijarde ameriških dolarjev. Analitik Marc-Rene Tonn pa ocenjuje, da škoda, ki jo je zaradi afere "Dieselgate" utrpel Volkswagen, dosega 30 milijard dolarjev. Delnice Volkswagna so sicer po objavi novice o dogovoru zrasle za šest odstotkov.

Lažni test
Septembra lani je Volkswagen priznal, da je leta 2009 v okoli 11 milijonov vozil z dizelskim motorjem, ki jih prodaja po vsem svetu, namestil programsko opremo, ki znižuje prikazane vrednosti dušikovih oksidov. Pri nekaterih modelih, tako dizelskih kot bencinskih, pa so neskladja tudi pri izpustih ogljikovega dioksida, kar se pozna pri višji porabi goriva. Afero so odkrili kalifornijski okoljevarstveniki, ki so hoteli Volkswagnove dizelske avtomobile postaviti za vzor drugim.

Med drugim pa so ZDA zaradi nezakonite namestitve računalniške opreme tožile avtomobilski koncern. Lažna oprema je omogočila, da so dizelski motorji uspešno prestali uradne teste izpušnih sistemov, na cestah pa so ti motorji spuščali v zrak do 40-krat več škodljivih snovi, kot je dovoljeno po zvezni zakonodaji ZDA.