V Glasgowu se 1. novembra začenja podnebni vrh pod okriljem Združenih narodov, ki ga je von der Leyen opisala kot "trenutek resnice" in opozorila, da gre za preživetje človeštva na tem planetu.

V pariškem podnebnem dogovoru leta 2015 so svetovni voditelji začrtali vizijo, v Glasgowu pa je treba sprejeti zelo konkreten načrt za zmanjšanje izpustov v tem desetletju, je poudarila von der Leyen. Po njenih besedah je treba ukrepati v tem desetletju in ne v roku 30 ali 40 let, saj znanost jasno pravi, da pri uresničevanju podnebnih ciljev nismo tam, kjer bi želeli biti.

"V globalnem merilu igra Evropa nedvomno vodilno vlogo," je poudarila predsednica komisije. EU je svoje izpuste toplogrednih plinov od leta 1990 zmanjšal za 31 odstotkov, hkrati je gospodarstvo povečal za več kot 60 odstotkov, kar potrjuje, da je mogoče obenem zniževati izpuste in zagotavljati rast.

Sorodna novica Države bi morale do leta 2030 zapreti skoraj 3000 elektrarn na premog

Podpora revnejšim in otoškim državam

A za uspeh pri spoprijemanju s podnebnimi izzivi je ključno ustrezno podpreti najrevnejše in najranljivejše države sveta ter sprejeti skupna pravila z jasnimi merili za merjenje napredka pri zmanjševanju izpustov, poudarja von der Leyen.

Razvite države so se zavezale, da bodo za mednarodno podnebno financiranje od leta 2020 do leta 2025 letno zbrale skupno 100 milijard ameriških dolarjev, da bi pomagale najranljivejšim in majhnim otoškim državam, zlasti pri njihovih prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Evropska unija je največja donatorica, saj prispeva več kot četrtino celotnega zneska. Na podnebnem vrhu Združenih narodov v Glasgowu bo Unija tudi druge razvite partnerice pozvala, naj okrepijo svoja prizadevanja in pokrijejo primanjkljaj v vrednosti skoraj 20 milijard ameriških dolarjev, tako da bi že prihodnje leto dosegli cilj 100 milijard.

Šest let po sprejetju pariškega dogovora si bo EU v Glasgowu prizadeval tudi za dokončanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma.

Sorodna novica Kajfež Bogataj: EU mora pomesti pred svojim pragom, če hoče voditi v pogajanjih

Težavna pogajanja glede podnebnih ciljev znotraj EU-ja

EU je sprejel podnebni zakon s ciljem zagotovitve podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je julija razgrnila tudi zajeten sveženj s predlogi konkretnih ukrepov za zmanjšanje toplogrednih izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990, o katerem zdaj potekajo težavna pogajanja članic, saj so države v zelo različnih izhodiščnih položajih.

Pobuda za zmanjšanje izpustov metana

EU bo v Glasgowu sodeloval pri več pobudah. Skupaj z ZDA je pripravil pobudo za zmanjšanje izpustov metana, ki predstavlja 70 odstotkov globalnih izpustov, za najmanj 30 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2020.

V sodelovanju z Južno Afriko pripravljajo politično izjavo o pravičnem energetskem prehodu. EU je sicer skupaj z ZDA, Združenim kraljestvom, Nemčijo in Francijo vzpostavil partnerstvo z Južno Afriko kot pomoč za hitrejšo opustitev premoga, poroča Radio Slovenija.

Med konferenco v Glasgowu bo v paviljonu EU-ja in po spletu potekalo več kot 150 spremljevalnih dogodkov. Na teh dogodkih, ki jih organizirajo različne države in organizacije iz Evrope ter drugih delov sveta, bodo obravnavali številna vprašanja, povezana s podnebjem, kot so energetski prehod, trajnostno financiranje in raziskave ter inovacije.

V ospredju konference v Glasgowu na Škotskem, ki bo potekala med 1. in 12. novembrom, bo izvajanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015. V skladu z njim naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje Celzija.