"Operativni ukrepi imajo nekaj skupnega: njihova učinkovitost je odvisna od tega, kako dobro sodelujemo. To pomeni deljenje osebja in opreme, solidarnost ter nastopanje z enim glasom v odnosu do naših partnerjev," je zapisala Ursula von der Leyen v pismu voditeljem, ki bodo 9. in 10. februarja na izrednem vrhu razpravljali o migracijah.

Prvi sklop ukrepov je namenjen okrepitvi zunanjih meja EU-ja. Eden od njih predvideva skupne ciljne ukrepe, v okviru katerih bi med drugim kombinirali napotitev osebja in opreme Agencije EU-ja za mejno in obalno stražo (Frontex) ter mobilizacijo sredstev EU-ja za podporo državam članicam pri okrepitvi zmogljivosti in infrastrukture za nadzor meja. Prednost pri tem bi imela bolgarsko-turška meja, je zapisala von der Leyen.

Ta sklop vključuje še okrepitev upravljanja meja v partnerskih državah z boljšim regionalnim sodelovanjem v Sredozemlju ter napotitvijo Frontexovega osebja v države Zahodnega Balkana.

V Bruslju so pojasnili, da stališče komisije glede financiranja ograj ali zidov na mejah ostaja nespremenjeno. "Govorimo o fiksni infrastrukturi, ki ljudem preprečuje vstop," je pojasnil tiskovni predstavnik Evropske komisije Eric Mamer.

Zakonodaja sicer omogoča financiranje mobilne in fiksne infrastrukture, kot so opazovalni stolpi z opremo za nadzor, so danes še povedali na komisiji.

Več članic je v preteklosti pozvalo Bruselj, naj financira tudi gradnjo zidu oziroma ograje. Ta poziv je v začetku tedna med obiskom bolgarsko-turške meje ponovil avstrijski kancler Karl Nehammer.

Hitrejši postopki na meji

Von der Leyen predlaga tudi ukrepe za hitrejše postopke na mejah in vračanje prebežnikov, ki so jim članice zavrnile prošnjo za azil. Za prvo polovico tega leta je napovedala vzpostavitev pilotne sheme, ki bi omogočila hitrejše postopke na meji, v njej pa bi sodelovale države, ki bi to želele. Predlaga še medsebojno priznavanje odločb za vrnitev prebežnikov ter oblikovanje skupnega seznama varnih tretjih držav in držav izvora.

S tem je povezana potreba po naslovitvi sekundarnih migracij in zagotavljanju solidarnosti, je zapisala. Da bi zagotovili izvajanje prostovoljnega solidarnostnega mehanizma, v okviru katerega članice sprejemajo prosilce za azil iz najbolj obremenjenih članic, predsednica komisije predlaga, da se še v prvem četrtletju poenostavijo postopki premeščanja.

EU želi privabiti usposobljene delavce

Zadnje področje medtem pokriva sodelovanje s tretjimi državami pri upravljanju migracij in vračanju prebežnikov. Pri tem se EU po besedah predsednice komisije osredotoča na poglobitev sodelovanja s ključnimi partnericami, kot so Bangladeš, Pakistan, Egipt, Maroko, Tunizija in Nigerija. Komisija bo do konca leta predstavila tudi nove pobude za to, da bi v EU privabili usposobljene delavce.

Von der Leyen se je zavzela za uporabo različnih vzvodov za to, da bi partnericam predstavili koristi sodelovanja. Med temi je naštela vizumsko politiko, trgovino, naložbe in finančna sredstva za spodbujanje sodelovanja in zakonitih migracij.

Sodelovanje s tretjimi državami je bilo tudi v ospredju četrtkovega neformalnega zasedanja notranjih ministrov EU-ja v Stockholmu. Strinjali so se, da je treba pri spodbujanju tretjih držav k sodelovanju pri ponovnem sprejemanju prebežnikov uporabiti vsa razpoložljiva orodja. Poudarili so člen vizumskega zakonika, ki omogoča omejitve na področju vizumske politike.