Odločitev vrhovnega sodišča, ki ima konservativno večino, pomeni, da zvezne države in okrožja, če želijo spremeniti volilno zakonodajo, za to ne bodo več potrebovale dovoljenja pravosodnega ministrstva. To pomeni, da bodo zvezne države z dolgo zgodovino rasne diskriminacije lahko spet sprejemale zakone za omejevanje volilne udeležbe manjšin.

Zakon o volilnih pravicah je bil leta 1965 sprejet zato, da bi odpravil prizadevanja bele večine na jugu za zmanjšanje volilne udeležbe temnopoltih z ukrepi, kot je preverjanje pismenosti ali dokazilo o plačilu davkov. Takrat so to počeli bolj rasistično usmerjeni demokrati, ki so pozneje prestopali v republikanske vrste.

Danes se uporabljajo bolj prefinjene metode
Sodobni republikanci pa uporabljajo bolj prefinjene metode. Kot je opozorila sodnica Ruth Bader Ginsburg, gre za potrjevanje zakonov o identifikacijskih dokumentih na voliščih. ZDA ne poznajo osebne izkaznice, ljudje pa se identificirajo predvsem z vozniškim dovoljenjem, ki ga revni, torej pripadniki manjšin, večinoma nimajo.

Ginsburgova je opozorila tudi na dejstvo, da temnopolti prebivalci na jugu danes prebivajo v večjih mestih, ki so obkrožena z belimi predmestji. Na lokalnih ravneh tako prihaja do prirejanja volilne zakonodaje, saj se pri rezultatih po novem upošteva mesto kot celota s predmestji, kar zmanjšuje vpliv manjšin pri izidih.

Breme padlo na manjšine
S tokratno odločitvijo je vrhovno sodišče breme in stroške dokazovanja, da spremembe niso v nasprotju z zveznim zakonom o volilnih pravicah, preneslo od tistih, ki zakone spreminjajo na škodo manjšin, na pripadnike manjšin, ki bodo morali po sodiščih dokazovati, da so spremembe diskriminatorne.

Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts je odločitev utemeljil s trditvijo, da so države, ki so bile pod zveznim nadzorom, dosegle velik napredek, česar zakon, ki ga je kongres leta 2006 podaljšal za nadaljnjih 25 let, ne upošteva dovolj. Zakon, po Robertsovih besedah, temelji na 40 let starih podatkih, ki zadevajo probleme izpred 40 let.

"Gre za velik udarec demokraciji"
Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil razočaranje nad odločitvijo sodišča, ki odpravlja določilo zakona, s katerim se je zagotavljala poštenost volitev še posebej tam, kjer je bila diskriminacija zgodovinsko močna. Odbor pravnikov za državljanske pravice v skladu z zakonom pa je sporočil, da so sodniki uničili enega najpomembnejših stebrov državljanskih pravic ter zagotovili, da bodo manjšine, kar zadeva volilno udeležbo, spet ogrožene. Po njihovem mnenju gre za velik udarec demokraciji.

Danes je jug ZDA, z redkimi izjemami, pretežno republikanski, na severovzhodu in skrajnem zahodu ZDA pa republikanci izumirajo. Zvezno pravosodno ministrstvo je imelo pooblastila, da ukrepa na celotnem ozemlju ZDA, a je bilo doslej največ problemov prav na nekdanjem sužnjelastniškem jugu.