Namen svetovnega dneva beguncev je osvetljevanje pravic, potreb in sanj beguncev ter mobilizacija politične volje in sredstev, da bi begunci lahko ne le preživeli, ampak tudi dostojno živeli. Vsak človek na planetu ima pravico, da si poišče varno zatočišče.

UNHCR opozarja, da je bilo konec leta 2021 po svetu 89,3 milijona razseljenih ljudi. Zaradi skokovite rasti števila beguncev zaradi vojne v Ukrajini pa je število razseljenih maja letos prvič preseglo 100 milijonov.

Sklad ZN-a za otroke (Unicef) poroča, da je konec leta 2021 pred konflikti in drugimi krizami po svetu bežalo 36,5 milijona otrok. Med njimi je bilo 13,7 milijona otrok beguncev in prosilcev za azil ter skoraj 22,8 milijona otrok, ki so zatočišče poiskali znotraj svoje države.

Visoki komisar ZN-a za begunce Filippo Grandi opozarja, da vojna v Ukrajini poleg neposrednih posledic otežuje tudi odzivanje na krize, saj je zadala močen udarec mednarodnemu sodelovanju. Trenja med državami pa bi lahko oslabila že tako nizko finančno pomoč pri reševanju številnih kriz.

Slovenski varuh človekovih pravic Peter Svetina je pred svetovnim dnevom beguncev pozval k ustrezni migrantski politiki in sledenju konceptu vključevanja. Poudaril je, da je ta dan priložnost za razumevanje njihovih stisk in prizadevanj, da bi svoja življenja znova utirili v normalnost.

V Sloveniji je približno 5500 ukrajinskih beguncev

Tudi Evropo pretresa nova begunska kriza. Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6,5 milijona ljudi. V Sloveniji si je zatočišče poiskalo približno 5500 ukrajinskih beguncev. Večina ljudi, ki je v Slovenijo pribežala iz Ukrajine, biva pri prijateljih in sorodnikih, je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić. Zanje je iskanje stanovanja eden večjih izzivov.

"Najti stanovanje za tujce, predvsem za begunce, je zelo zahtevno. Trg je zelo zaseden in potem so begunci vedno tisti, ki so zadnji, ki lahko dobijo stanovanje na trgu," je dejal Primož Jamšek s Slovenske filantropije.

Dostop do stanovanja, zaposlitve, zdravstvene oskrbe in tudi do denarne pomoči jim omogoča status začasne zaščite, ki ga je do zdaj dobilo približno 4400 Ukrajincev. Številni so se po besedah Jamška znašli v materialni stiski, saj jim urad za oskrbo in integracijo še ni izplačal denarne pomoči. Kot opozarja, pa begunci ne prihajajo le iz Ukrajine. "Tako kot vsako pomlad se je tudi letošnjo pomlad število prošenj za mednarodno zaščito povečalo. Kapacitete so šle čez rob."

Svetovni dan beguncev so prvič počastili 20. junija 2001, ko so se spomnili 50. obletnice konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Predtem so zaznamovali dan beguncev v Afriki, a ga je Generalna skupščina decembra 2000 uradno razglasila za svetovni dan.

Bobnar: Slovenija si prizadeva za varne migracije

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je v poslanici ob svetovnem dnevu beguncev zapisala, da si Slovenija prizadeva za oblikovanje učinkovite humanitarne in varne migracijske politike.

Na ministrstvu že nastajajo prvi obrisi nove nacionalne migracijske strategije, ki jo po njenih besedah vodi spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter zagotavljanje varnosti vsem. "Kaj bo naše vodilo pri tem? Na eni strani spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter na drugi strani zagotavljanje najvišje možne stopnje varnosti vsem. In ja, oboje je možno: človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno z osebnim dostojanstvom, ter varnost za vse brez razlikovanja," je navedla.

Mednarodna zaščita mora biti po njenih besedah omogočena vsakomur, ki je do nje upravičen – brez izjeme. "Ne pozabimo, da za vsakim postopkom stojijo ljudje: vsak s svojo življenjsko zgodbo, svojimi strahovi in hrepenenji," je dodala.

"Vsak, ki beži, le išče nov in varen dom. Svojega je moral – ne po svoji krivdi – zapustiti bodisi zaradi vojne in preganjanja bodisi zaradi ogroženosti lastnega življenja ali svobode. Bodimo tu zanje po svojih najboljših močeh, še zlasti za najšibkejše in najranljivejše," je še zapisala ministrica.

Leta 2021 za 49 odstotkov več prošenj

Na ministrstvu so ob dnevu beguncev pojasnili, da se je leta 2021 število vloženih prošenj za mednarodno zaščito povečalo za 49 odstotkov v primerjavi z letom 2020 in 100 odstotkov glede na povprečje zadnjih petih let. Podatki za leto 2022 kažejo, da se je v obdobju od 1. januarja do 31. maja število prošenj povečalo za 248 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Leta 2021 je bila vložena 5301 prošnja za mednarodno zaščito, letos do 31. maja pa že 3023.

V letu 2021 je bila mednarodna zaščita priznana 17 ljudem, in sicer je bil vsem priznan status begunca. Letos so zaradi vojne v Ukrajini in skrbi za begunce na ravni EU-ja prvič aktivirali direktivo o začasni zaščiti, ki je bila sprejeta leta 2001. Vlada je skladno s to odločitvijo 9. marca sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine v Sloveniji. Postopek začasne zaščite je hitrejši in enostavnejši kot pri mednarodni zaščiti, osnovni namen statusa je namreč čimprejšnja oskrba za razseljene osebe iz Ukrajine in izvajanje pravic. Po podatkih upravnih enot je bilo do 15. junija evidentiranih 7834 vlog za začasno zaščito in izdanih 4472 odločitev v teh postopkih.