Javnomnenjske ankete so pred volitvami napovedale tesen spopad za zmago med liberalci premierja Marka Rutteja in laburisti Didedrika Samsona. Obema napovedujejo okoli 35 poslanskih sedežev. Predvsem laburistom je v zadnjem času podpora med volivci občutno narasla, za kar gre v največji meri zahvala odličnim nastopom njihovega vodje v predvolilnih televizijskih debatah.

Obe vodilni stranki sta proevropski, a zaradi širjenja protievropskega razpoloženja med volivci, jeznimi zaradi varčevalnih ukrepov in ob tem še reševanja prezadolženih evropskih držav, te usmerjenosti nista preveč izpostavljali. Glede reševanja dolžniške krize imata obe stranki drugačne poglede.

Liberalci po vzoru nemške kanclerke Angele Merkel izpostavljajo varčevanje in za prihodnje leto obljubljajo omejitev proračunskega primanjkljaja pod zgornjo mejo Evropske unije, tudi na račun zmanjšanja števila javnih uslužbencev. Laburisti po drugi strani bolj v slogu francoskega predsednika Francoisa Hollanda dajejo večji poudarek spodbujanju gospodarske rasti in se manj obremenjujejo z zmanjšanjem primanjkljaja.

Wilders zamenjal islam z EU-jem
Protievropsko razpoloženje je skušal izkoristiti tudi skrajno desni populistični politik Geert Wilders, ki je namesto preteklih napadov na islam tokrat na mesto sovražnika številka ena postavil Evropsko unijo. Med drugim namreč zahteva izstop Nizozemske iz EU-ja, območja evra in schengna, poleg tega pa se zavzema tudi za konec finančnega podpiranja zadolženih držav na jugu Evrope.

Zaradi finančne krize je Evropa postala priljubljena in "udobna" tema, primerna za "oportunizem" populističnega Wildersa, je pojasnil politični komunikolog na univerzi v Amsterdamu Claes De Vreese. "Retorika je ostala enaka, spremenil se je samo sovražnik," je prepričan.

Wilders je glavni krivec za padec vlade aprila letos, saj je njegova stranka, ki ni bila del vladne koalicije, a ji je v parlamentu vseeno nudila podporo, zapustila pogajanja o znižanju proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja, kar predvidevajo pravila evroskupine.

Varčevalni ukrepi so bili kljub temu sprejeti, saj so zanje poleg Ruttejevih liberalcev in koalicijskih krščanskih demokratov glasovale še tri manjše opozicijske stranke, medtem ko je bila največja stranka v parlamentu, levo usmerjena Stranka dela, proti.

Če Nizozemska ne bi sprejela ukrepov, bi petemu največjemu gospodarstvu in pomembni državi posojilodajalki v območju z evrom ter eni izmed šestih ustanovnih članic EU-ja grozilo znižanje bonitetne ocene in kazen Bruslja zaradi presežnega primanjkljaja v vrednosti 1,2 milijarde evrov.