V poljski prestolnici Varšavi se je na protivladnih protestih, ki so jih pripravili sindikati, katoliška gibanja in politiki, zbralo več deset tisoč ljudi. Po navedbah organizatorjev se je zbralo 100.000 ljudi. Protesti so še posebej usmerjeni proti novemu zakonu o upokojevanju, ki zvišuje starostno mejo za odhod v pokoj na 67 let za vse. Trenutno na Poljskem velja zakonodaja, ki predvideva za ženske 60 let, za moške pa 65 let starosti kot pogoj za pokoj.

Med protestniki so tudi konservativni katoličani, ki menijo, da Poljska postaja vedno bolj sekularna država. Protestirajo pa tudi proti ukinitvi katoliške televizijske postaje Trwam. Poljski radiodifuzni svet je namreč zaradi nepreglednosti lastniške strukture nedavno televizijski postaji odvzel licenco za oddajanje.
Poljska je edina članica EU-ja, ki je po začetku finančne svetovne krize ohranila gospodarsko rast. Kljub temu se številni od 38 milijonov Poljakov bojijo usodnih posledic zaradi slabih gospodarskih napovedi v tistih državah EU-ja, ki so trgovinske partnerice Poljske. Lani je imela Poljska 4,3-odstotno gospodarsko rast, za letos pa je napovedano, da se bo rast znižala na 2,5 odstotka. Kljub gospodarski stabilnosti na Poljskem ena izmed težav ostaja brezposelnost, ki je trenutno okoli 12-odstotna.

Portugalci proti vladnim varčevalnim ukrepom
V portugalski prestolnici Lizboni se je zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti varčevalnim ukrepom vlade pod vodstvom Pedra Passosa Coelha, s katerimi naj bi zadostili pogojem za mednarodno pomoč. Proteste je sklical največji sindikat CGTP, in sicer zaradi "kraje plač in pokojnin".

Portugalski finančni minister Vitor Gaspar je napovedal, da bo vlada zmanjšala proračunske izdatke in hkrati zvišala davek na kapitalske dobičke. Tako naj bi vlada zmanjšala primanjkljaj, kar je pogoj za 78 milijard evrov mednarodne pomoči. Z uvedbo novega davka namerava portugalska vlada premostiti izpad dveh milijard privarčevanih izdatkov, potem ko je ustavno sodišče razsodilo proti odločitvi o ukinitvi 13. in 14. plače za javne uslužbence.

Nemci za pravičnejšo razdelitev premoženja
V 40 nemških mestih so pripravili demonstracije, na katerih se je po navedbah organizatorjev zbralo več kot 40.000 udeležencev (policija navaja precej nižjo številko), ki so zahtevali pravičnejšo razdelitev premoženja v državi in obdavčitev bogastva. Osrednje zahteve so bile uvedba stalnega davka na premoženje, enkratnega davka na premoženje ter učinkovit boj proti davčnim utajam.

"Najpremožnejših deset odstotkov gospodinjstev ima v lasti 53 odstotkov celotnega premoženja, spodnja polovica pa na drugi strani nič," je dejal eden izmed sindikalnih predstavnikov, drugi pa je dodal, da bi morali biti premožnejši v večji meri vpeti v premagovanje gospodarske in finančne krize. "Davkoplačevalci so plačali reševalne načrte in tako pravzaprav v prvi vrsti zavarovali premoženje bogatih. Napočil je čas, da tisti, ki so se okoristili, zdaj prispevajo svoje," je še dejal.