Nekadnji častnik jugoslovanske vojske je bil skupaj z Miletom Mrkšićem in Miroslavom Radićem del t. i. vukovarske trojke, ki je bila obtožena vojnih zločinov v Vukovarju leta 1991.

Mrkšić je bil obsojen na 20 let zapora zaradi sodelovanja pri mučenju in umorih vsaj 194 hrvaških vojnih ujetnikov na farmi Ovčara pri Vukovarju, medtem ko je bil Radić zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.

Dvakrat spremenili kazen
Šljivančanin je bil oktobra leta 2007 na prvi stopnji obsojen na pet let zapora zaradi mučenja zapornikov, oproščen pa je bil obtožb o sodelovanju pri poboju ujetnikov, a mu je nato pritožbeni senat leta 2009 zaradi omenjenega poboja kazen zvišal na 17 let. Decembra lani je sodišče znova vzelo pod drobnogled razsodbo in mu kazen znižalo na deset let zapora.

Pri omilitvi kazni je sodišče upoštevalo trditve obrambe, da Šljivančanin ni vedel za ukaz o umiku enot jugoslovanske vojske z Ovčare, po katerem so pripadniki srbske teritorialne obrambe pobili hrvaške vojne ujetnike. Tako je bil kaznovan le zaradi mučenja ujetnikov.

Na Hrvaškem so bili zgroženi zaradi znižanja kazni za človeka, ki ga krivijo sodelovanja pri najhujšem vojnem zločinu med vojno na Hrvaškem.

Vrnitev v Beograd
Sodnik je od desetih let zapora Šljivančaninu odštel čas, ki ga je preživel v priporu, kar je zneslo nekaj več kot sedem let. Po odločitvi sodišča o predčasnem izpustu je obsojenec dve tretjini kazni odslužil z 20. junijem. Šljivančanin se je po izpustitvi takoj z rednim letom iz Haaga vrnil v Beograd.

Kot je v odločitvi še zapisal sodnik Patrick Robinson, je Šljivančanin izrazil obžalovanje zaradi dogodkov na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, "obžalovanja svojih zločinov pa ne, saj usode žrtev ne povezuje s svojim delovanjem".