Po podatkih vzporednih volitev izraelske televizije je Kadima dobila 30 ali 29 sedežev v 120-članskem knesetu, stranka Likud opozicijskega voditelja Benjamina Netanjahuja pa 28 ali 27.

Volitve so pokazale splošen premik v desno, saj se je na tretje mesto prebila skrajno desničarska stranka Izrael Bejtenu Avigdorja Libermana s 14 ali 15 sedeži. Ta stranka, ki je imela do zdaj 11 poslancev, zagovarja trši pristop do Palestincev in tudi tistih Arabcev, ki živijo v Izraelu, hkrati pa podpira gradnjo judovskih naselij na zasedenem Zahodnem bregu.

Levičarski laburistični stranki obrambnega ministra Ehuda Baraka so vzporedne volitve pokazale, da bo imela v novem parlamentu 13 sedežev, kar je šest manj kot do zdaj. V kneset naj bi prišlo okoli ducat strank. Volišča so se zaprla ob 21.00 po našem času, prvi uradni delni izidi pa bodo znani ponoči.

Vprašljiva zanesljivost vzporednih volitev
Nekateri analitiki opozarjajo, da vzporedne volitve v Izraelu niso vedno pokazale pravilnega razmerja. Pri teh volitvah naj tudi ne bi bili upoštevani glasovi vojakov, ki naj bi večinoma glasovali za Netanjahuja.

Levi blok skupno šibkejši kot desni
Če so izidi vzporednih volitev kljub temu pravilni, bo Livnijeva vseeno imela težko delo, da se zavihti na premierski stolček. Če namreč skupaj seštejemo sedeže levičarskega in desničarskega bloka - nobena stranka ni dobila večine in bo morala s pogajanji sestaviti koalicijo - bi imel lahko Netanjahu, že nekdanji premier med letoma 1996 in 1999, lažje delo za pridobitev potrebnega števila glasov. Levičarski tabor bi imel namreč skupaj le 56 sedežev, desničarski pa 64, kar je dovolj za novo vlado.

Če bi 50-letni Livnijevi kljub temu uspelo, bi postala prva premierka po Goldi Meir, ki je izraelsko vlado vodila v 70. letih prejšnjega stoletja.

Ankete na prvo mesto postavile Likud
Javnomnenjske ankete pred volitvami so rahlo prednost dajale desničarju Netanjahuju, ki nasprotuje oblikovanju palestinske države. Livnijeva, dozdajšnja zunanja ministrica, pa je naklonjena nadaljevanju pogajanj s Palestinci.

Volilna udeležba višja kot leta 2006
Kljub napovedim o nizki volilni udeležbi, za katero naj bi bila vzroka apatija Izraelcev in slabo vreme, je bila ta višja od rekordno nizke na prejšnjih volitvah leta 2006. Do 20.00 je glas oddalo 60 odstotkov volilnih upravičencev, kar je za 2,5 odstotka več kot na volitvah leta 2006.

Zaradi volitev je izraelska vojska odredila zaporo Zahodnega brega, to pa pomeni, da so tamkaj živeči Palestinci v Izrael prišli le, če so potrebovali nujno zdravniško pomoč.

Olmerta odnesle obtožbe o korupciji
Predčasne volitve je predsednik Šimon Peres razpisal, potem ko Cipi Livni ni uspelo oblikovati koalicije. Prejšnja je namreč razpadla, ko je premier Ehud Olmert zaradi obtožb o korpuciji septembra lani podal svoj odstop. Olmert bo do imenovanja novega premierja še opravljal dolžnosti, ki mu jih narekuje položaj.

Predsednik predlaga mandatarja
Izrael ima, tako kot Slovenija, proporcionalni volilni sistem, na volilnih lističih pa državljani obkrožijo stranko. Po objavi uradnih izidov mora Peres, ki ima sicer večinoma simbolično vlogo, imenovati mandatarja, ki bo poskušal oblikovati vlado. Običajno imenuje voditelja stranke, ki je na volitvah prejela največ glasov, lahko pa predlaga tudi koga drugega, če meni, da ima ta večje možnosti za sestavo vlade. Kogar koli izbere, ima ta šest tednov časa za sestavo vlade.

M. R./A. P.