Vodja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan je na izrednem vrhu predsednikov držav Zahodne Afrike opozorila, da bi lahko nevarna bolezen popolnoma ušla izpod nadzora, kar bi bilo katastrofalno. Chanova je ob tem opozorila vodje držav, da z usklajenimi in odločnimi ukrepi lahko omejijo in nato zatrejo ebolo.

Najhujši teden od izbruha epidemije
Vse od izbruha v mesecu februarju do zdaj je zahtevala najmanj 729 žrtev (podatek pridobljen 27. julija). V tednu predtem je zaradi ebole umrlo 69 ljudi, največ od začetka epidemije, ki je šele prva smrtonosna v Zahodni Afriki, predtem je ebola kosila le v kotlini Konga.

Generalna direktorica WHO-ja je voditeljem Gvineje, Sierre Leone in Liberije na regionalnem vrhu v Conakryju, prestolnici Gvineje, dejala, da je bil odziv na epidemijo nezadosten in da napori za nadzor epidemije ne preprečujejo njene širitve.

Bo denarna pomoč prinesla preventivo in nadzor?
Voditelji so se v Conakryju zbrali, da bi organizirali napotitev več sto dodatnih zdravstvenih delavcev na krizna območja v okviru 75 milijonov evrov vrednega akcijskega načrta za boj proti epidemiji. Načrt predvideva tudi ukrepe za odkrivanje okužb in preventivo ter boljši nadzor na mejah.

"Če se bo stanje še poslabševalo, bi to lahko imelo katastrofalne gospodarske in družbene posledice," je posvarila Chanova. Po njenih besedah bi se lahko še dodatno povečalo število mrtvih, epidemija pa bi se lahko razširila še v druge države. Chanova je trenutno epidemijo označila za najhujšo, odkar so ebolo odkrili pred skoraj 40 leti.

Vzpostavitev sanitarnega pasu
Po koncu vrha so Gvineja, Sierra Leone in Liberija sporočile, da bodo okoli žarišča epidemije, ki se nahaja na njihovi tromeji, vzpostavili sanitarni pas. Gre za območje, kjer je več kot 70 odstotkov vseh primerov okužb in obolelih. Območje bodo izolirali policisti in vojska, zdravstveno osebje pa bo okrepljeno, imelo bo tudi boljšo zaščito.

Kje bodo vzpostavili sanitarni pas, niso sporočili, je pa znano, da se žarišče epidemije razteza od kraja Kenema na vzhodu Sierra Leone do kraja Macenta na jugu Gvineje, ki je oddaljeno skoraj 300 kilometrov,

55-odstotna smrtnost tokratne ebole
Po podatkih WHO-ja se je z virusom ebole od začetka leta v Gvineji, Sierri Leone, Liberiji in Nigeriji okužilo 1.323 ljudi, umrlo pa jih je 729. Po navedbah Chanove je pri tem umrlo tudi 60 zdravstvenih delavcev, ki so pomagali pacientom. Smrtnost tokratne ebole je tako 55-odstotna, medtem ko so bili pretekli izbruhi usodni celo za 90 odstotkov bolnikov. A pred tokratnim izbruhom je največ ljudi zaradi ebole umrlo leta 1976 v DR Kongu, ko je bilo 280 mrtvih.

Prve velike družbe že ukinile lete
Vrh je bil sklican, potem ko je letalska družba Emirates Airline kot prva globalna letalska družba v petek sporočila, da bo s soboto ustavila polete v najbolj prizadeto Gvinejo, ter so ZDA, Nemčija in Francija izdale opozorila pred potovanji v omenjene prizadete afriške države. Nigerija je medtem izolirala dve osebi, ki sta bili v stiku z moškim, ki je prejšnji teden umrl za ebolo v Lagosu.

Virus ebola povzroča hude bolečine v mišicah, vročino, glavobol in nezaustavljivo krvavenje ter odpoved ledvic in jeter. Inkubacijska doba je od dveh do 21 dni, virus pa se prenaša z neposrednim stikom telesnih tekočin, celo z znojem, mogoča je okužba ob nepravilnem ravnanju z mrtvimi ljudmi ali celo okuženimi predmeti. Za virus kljub štirim desetletjem raziskav še vedno ni zdravila ali cepiva.