"V našem interesu je, da tovrstna agresivna politika ne uspe," je dejal nekdanji norveški premier v govoru v svoji domovini. "Kar se dogaja v Ukrajini, je grozno, vendar bi bilo veliko hujše, če bi prišlo do vojne med Rusijo in Natom," je še dejal.

Stoltenberg je to, kar Moskva imenuje "posebna vojaška operacija", opisal kot napad na zdajšnji svetovni red, zato je naloga severnoatlantskega zavezništva, da prepreči širjenje vojne. "To je najnevarnejša situacija v Evropi po drugi svetovni vojni," je prepričan.

"Če bo predsednik Putin le pomisli, da bi članici Nata naredil nekaj podobnega, kot je naredil Gruziji, Moldaviji ali Ukrajini, potem bo nemudoma vključen ves Nato," je dejal Stoltenberg v govoru na otoku Utoya.

"To ni le napad na Ukrajino, neodvisno demokratično državo z več kot 40 milijoni ljudi, je tudi napad na naše vrednote in svetovni red, ki si ga želimo," je o vojni dejal generalni sekretar Nata.

Da bi preprečili uspeh Rusije, bodo morali po besedah Stoltenberga Nato in njegove države članice morda še dolgo podpirati Ukrajino z orožjem in drugo pomočjo. V pogovoru za Reuters je pojasnil, da članice Nata tesno sodelujejo z vojaško industrijo, da bi Ukrajini zagotovili redno dobavo orožja in opreme.

V zadnjih mesecih so ZDA in druge zahodne zaveznice začele Ukrajino oskrbovati z naprednejšim orožjem, kot so sodobni raketometni sistemi Himars, katerih rakete dosežejo do 70 kilometrov in imajo večjo natančnost.

Stoltenberg je ponovil svoje stališče, da bo do konca vojne verjetno prišlo šele po pogajanjih. "Vemo, da se večina vojn konča za pogajalsko mizo. Vemo tudi, da bo izid teh pogajanj popolnoma odvisen od moči na bojišču," je dejal in dodal, da ni na njem, da Ukrajini govori, kakšni naj bodo pogoji za končanje vojne.

"Na meni in Natu je, da jih podpremo pri krepitvi njihovih izhodišč in tako povečamo verjetnost sprejemljive rešitve," je še dejal za Reuters.

Še tri ladje z žitom naj bi izplule iz Ukrajine

Iz Ukrajine bodo v petek v skladu s sporazumom o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč izplule še tri ladje z žitom, je sporočil turški obrambni minister Hulusi Akar le dan po tem, ko je ladja Razoni z ukrajinskim žitom prestala inšpekcijo v Carigradu in nadaljevala pot proti libanonskemu pristanišču Tripoli.

Razoni, ki v Libanon pelje 26.000 ton koruze, je prva ladja, ki je izplula iz ukrajinskih pristanišč v skladu z dogovorom, ki sta ga Rusija in Ukrajina ob posredovanju Turčije in ZN-a podpisali pred približno dvema tednoma.

V skladu z dogovorom v Carigradu deluje skupno središče za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz žita po Črnem morju. V središču sodelujejo predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in ZN-a, ki so v sredo tudi opravili inšpekcijo ladje Razoni.

Predtem pa so iz Londona sporočili, da naj bi prva pošiljka ukrajinskega žita v Veliko Britanijo prispela v desetih dneh. Žito bo pripeljala ladja Rojen, ki pluje pod malteško zastavo, je sporočil neimenovan britanski uradnik. Dodal je, da naj bi ladja v Veliko Britanijo iz ukrajinskega pristanišča Črnomorsk prispela predvidoma 14. avgusta, pri čemer pa ni povedal, v katero britansko pristanišče naj bi priplula.

Ukrajinsko zdravstvo v vse večjih težavah

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja na vse večjo zdravstveno krizo v Ukrajini. V državi je bilo po ruskem napadu 24. februarja 434 napadov na zdravstvena poslopja, medtem ko je bilo po svetu letos takšnih napadov skupaj 615.

Heather Papowitz, koordinatorica WHO-ja za krizo v Ukrajini, ki je državo obiskala prejšnji teden, je dejala, da so v organizaciji najbolj zaskrbljeni glede območij, kamor njihove ekipe nimajo dostopa zaradi spopadov ali ruske okupacije, vključno z vzhodno regijo Doneški bazen in Hersonom na jugu.

Na ta območja je težko dostaviti zdravila za ljudi s kroničnimi stanji ali tam zdraviti fizične in duševne poškodbe.

Problematičen je tudi nadzor nad boleznimi. Ukrajina ima slabo precepljenost za ošpice in otroško paralizo, pojavljajo se tudi skrbi za izbruh kolere, ki pa do zdaj ni bil potrjen.

WHO sodeluje tudi z zdravstvenimi sistemi v sosednjih državah na področju zdravstvene oskrbe tamkajšnjih ukrajinskih beguncev. Iz države je pobegnilo več kot šest milijonov ljudi, podobno število ljudi je razseljenih znotraj Ukrajine.

ZN bo ugotavljal dejstva glede napada na zapor na vzhodu Ukrajine

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je dejal, da ZN sicer nima pristojnosti za kazensko preiskavo napada na zapor na vzhodu Ukrajine, v katerem je bilo ubitih več deset ukrajinskih vojnih ujetnikov, lahko pa ugotavlja dejstva glede napada.

ZN tako vzpostavlja misijo za ugotavljanje dejstev glede napada na zapor v Olenivki na območju pod nadzorom proruskih upornikov, za katerega se Kijev in Moskva medsebojno obtožujeta. V napadu je bilo ubitih 53 ukrajinskih vojnih ujetnikov, ranjenih pa še 75, so sporočili predstavniki separatističnih in ruskih oblasti.

Misija nastaja v odziv na pozive Rusije in Ukrajine. Guterres je dejal, da jemlje poziv obeh držav k ZN-ovi preiskavi "zelo resno", in izrazil upanje, da se bosta obe strinjali s pogoji preiskave. Kot je dodal, ZN išče "kompetentne, neodvisne ljudi" za sodelovanje v misiji.

Rusija trdi, da je napad izvedla ukrajinska vojska z ameriškimi raketami. Kijev odgovornost zanika. Ukrajinsko obrambno ministrstvo medtem pravi, da imajo dokaze, da so lokalni proruski separatisti sodelovali z rusko varnostno-obveščevalno službo FSB in plačanci iz skupine Wagner pri nastavljanju min v poslopju, ki so ga nato zažgali.

Ukrajinska vojska trdi, da so stavbe zapora eksplodirale od znotraj, kar naj bi dokazovala škoda, ki naj ne bi bila v skladu s trditvami Moskve, da je bil zapor tarča obstreljevanja. Guardian poroča, da ni bilo mogoče preveriti teh trditev.

ZDA medtem sporočajo, da naj bi hotela Rusija ponarediti dokaze, ki bi kazali na odgovornost Ukrajine. Ruska stran bi lahko podtaknila ostanke raket ameriškega sistema Himars, ki so ga ZDA dostavile Ukrajini.

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je v sredo sporočilo, da so bili ukrajinski ujetniki v zaporu podvrženi "nadlegovanju, fizičnemu poniževanju in psihološki demoralizaciji". Prisiliti naj bi jih želeli v sodelovanje v proruskih propagandnih videoposnetkih.

Kijev pravi, da so se proruski separatisti odločili ubiti ujetnike, da bi uničili dokaze o mučenju, ki bi lahko bili uporabljeni v mednarodnih kazenskih preiskavah.

Srditi spopadi pri Donecku, napadi tudi drugod

Medtem pri Donecku potekajo srditi spopadi med ukrajinsko in rusko stranjo. Sile proruskih separatistov skušajo pregnati ukrajinsko vojsko z njihovih položajev v predmestjih Donecka, izhaja iz vojaških poročil obeh držav, ki jih povzema nemška tiskovna agencija DPA. Rusija nadaljuje raketne napade tudi na druga večja ukrajinska mesta.

Mesto Doneck od leta 2014 nadzorujejo proruski separatisti, vendar pa ukrajinska vojska v veliki meri še naprej nadzoruje istoimensko območje.

Ponoči naj bi potekali spopadi okoli kraja Piski, ki leži zahodno od nekdanjega letališča Doneck. Proruski separatisti so poročali o zavzetju položajev na območju, vendar teh poročil ni mogoče neodvisno preveriti, navaja DPA.

Tarča silovitega obstreljevanja sta bila po ukrajinskih navedbah tudi kraja Marjinka in Krasnogorivka jugozahodno od Donecka. Ruske sile naj bi obstreljevale tudi središče mesta Avdijivka. To industrijsko mesto je pred kratkim nekajkrat obstreljevalo tudi ukrajinsko topništvo.

Ruske enote nadaljujejo tudi poskuse razbitja obrambnega obroča okoli mest Slovjansk in Kramatorsk v regiji Doneck. Po podatkih ukrajinskega generalštaba se boji nadaljujejo jugovzhodno od prometnega vozlišča Bakmut. Guverner regije Doneck Pavlo Kirilenko je sporočil, da so bili v Bakmutu, Marjinki in Ševčenku v zadnjih 24 urah ubiti trije civilisti, pet jih je bilo ranjenih.

Raketni napadi po državi

Rusija nadaljuje raketne napade na večja ukrajinska mesta tudi v drugih regijah v državi. Harkov na vzhodu države so ponoči zadele štiri rakete. Tudi Mikolajiv na jugu je bil znova tarča ruskih napadov. Po prvih podatkih je tam poškodovanih več hiš, smrtnih žrtev in ranjenih pa ni bilo.

Rusija v regiji Herson na jugovzhodu Ukrajine, ki jo nadzoruje, po navedbah britanskih tajnih služb pomembno infrastrukturo pred napadi ščiti z radarskimi žarometi.

Žarometi v obliki piramide so nameščeni v reki Dnipro pri mostu Antonivka, ki je bil poškodovan v ukrajinskih raketnih napadih, je sporočilo britansko ministrstvo za obrambo.

Uporaba te strategije kaže, da se Rusija boji zahodnih oborožitvenih sistemov daljšega dosega in natančnosti, še navaja britansko poročilo.

Po navedbah zahodnih varnostnih krogov se je ukrajinska protiofenziva v Hersonu, ki je pod rusko zasedbo, okrepila. Ukrajinske sile naj bi pri tem uporabile tudi večcevne raketomete iz ZDA. Poleg mostov so ukrajinske sile zadele tudi skladišča orožja in pomembna prometna vozlišča, poročajo britanski viri. To je Moskvi povzročilo težave pri premikanju in oskrbi njenih čet.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Oleksij Arestovič je dejal, da želi Rusija v prihodnjih tednih izvajati vojaški pritisk na Harkov, Doneck in Lugansk. A po njegovih besedah dogajanje na vzhodu Ukrajine ne bo določilo izida vojne.

Namen ruske ofenzive na vzhodu je prisiliti Kijev, da preusmeri enote z območja, ki je ključno, in sicer Zaporožje, je dodal Arestovič. Jevgen Jevtušenko, župan Nikopola, mesta zahodno od Zaporožja, je dejal, da so mesto ponoči obstreljevali.

Ruskim silam so marca očitali, da obstreljujejo predel, nevarno blizu jedrski elektrarni Zaporožje, njihove sile pa so v prvih tednih invazije prevzele nadzor nad elektrarno.