Strokovnjaki opozarjajo, da lahko ime bolezni, ki se je maja pojavila na svetovnem prizorišču, stigmatizira primate, po katerih je bila poimenovana, ker so jo leta 1958 prvotno odkrili pri njih. Kljub temu opice nimajo velike vloge pri širjenju bolezni, ki se lahko pojavlja pri več živalih, še najpogosteje pri glodavcih.

"Človeške opičje koze so ime dobile pred sedanjimi najboljšimi praksami pri poimenovanju bolezni," je ob objavi poziva novinarjem v Ženevi povedala tiskovna predstavnica WHO-ja Fadela Chaib. Pri tem je poudarila, da organizacija želi resnično najti ime, ki ne bo stigmatiziralo, in da lahko ljudje svoje predloge podajo prek spleta.

Pred kratkim so v Braziliji poročali o primerih, ko so ljudje zaradi strahu pred boleznijo napadali opice. Bolezen so sicer pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo, do maja letos pa je bilo njeno širjenje med ljudmi praviloma omejeno predvsem na nekatere države v zahodni in srednji Afriki, kjer je bolezen endemična.

Čeprav lahko virus opičjih koz prehaja z živali na ljudi, strokovnjaki WHO-ja vztrajajo, da je nedavno širjenje okužb po svetu posledica prenosa virusa med ljudmi, ki so bili v tesnem stiku. Od začetka leta je bilo po svetu potrjenih 31.000 primerov, 12 ljudi pa je zaradi bolezni umrlo. WHO je zato letošnji izbruh bolezni 23. julija razglasil za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.

Do zdaj sta bili glavni različici opičjih koz poimenovani po geografskih regijah, v katerih sta krožili, in sicer po porečju Konga in zahodni Afriki. Namesto tega so se strokovnjaki odločili, da bodo različici označili z rimskimi številkami.