Nove svežnje ameriških diplomatskih depeš je začel WikiLeaks objavljati v torek in v prihodnjih dneh lahko pričakujemo še na deset tisoče novih neobjavljenih depeš, ki sodijo v sveženj 250.000 depeš ameriškega zunanjega ministrstva. Objavljati jih je začel ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange konec lanskega leta in z njimi povzročil veliko razburjenje po vsem svetu.

Med temi novoobjavljenimi depešami jih je tudi 38 z ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, ki se nanašajo na Slovenijo. Številne se nanašajo na diplomatske dejavnosti Slovenije na zunanjepolitičnem področju, v nobeni pa ni objavljeno kaj bistveno novega ali tajnega. Nekaj jih govori tudi o odnosih s Hrvaško, med njimi ena celo omenja hrvaško aretacijo nekdanjega prvaka SLS-a Janeza Podobnika septembra 2004 na spornem mejnem območju med državama.

Po pisanju časopisa Večer je takratni ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson Podobnikovo "akrobatsko" ravnanje, ki se je končalo s kopanjem v Dragonji, označil za provokativno predvolilno dejanje pred parlamentarnimi volitvami leta 2004, k temu pa je dodal oceno, da je bil mejni incident v funkciji pridobivanja volilnih glasov.

ZDA sprevidele razloge za spor
WikiLeaks je objavil precej več depeš z ameriškega veleposlaništva v Zagrebu, skupno 1.152, od teh pa se številne nanašajo tudi na dvostranske odnose med Hrvaško in Slovenijo. Po pisanju hrvaških medijev je v eni izmed teh depeš zapisano, da se spor zaradi meje v Piranskem zalivu tako dolgo vleče, ker Slovenci doživljamo sebe kot pomorski narod in ker imajo Hrvati manjvrednostni kompleks proti Sloveniji.

Leta 2006 je ameriško veleposlaništvo v Zagrebu v eni izmed depeš zapisalo, da se je "vsakoletni poletni prepir o meji končal prijateljsko". Kot preboj v reševanju spora je veleposlaništvo 27. avgusta 2007 označilo srečanje nekdanjih premierjev Slovenije in Hrvaške, Janeza Janše in Iva Sanaderja, na Bledu, kjer sta se dogovorila, da se bosta za reševanje spora o meji obrnila na Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu.

Hrvatom se je mudilo
Državi sta soglašali, še navaja depeša, da bo sodišče obravnavalo mejo na morju, ki je nikoli ni bilo, in sporne točke kopenske meje. Druga dvostranska vprašanja, kot sta vprašanje deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev v nekdanji Ljubljanski banki in vprašanje lastništva v nuklearki Krško, pa bosta Slovenija in Hrvaška še naprej urejali v dvostranskih pogajanjih.

Sanader je podporo za omenjeni dogovor v saboru dobil še pred srečanjem z Janšo, ker se je zavedal, da je njegov predhodnik Ivica Račan sklenil dogovor (ki je bil pozneje zavrnjen v saboru, op. a.) z nekdanjim slovenskim premierjem Janezom Drnovškom brez predhodne razprave v parlamentu.

Namestnica ameriškega veleposlanika Vivien Walker je presodila, da je bila Hrvaška kot kandidatka za vstop v EU pod pritiskom, da bi uredila odprta vprašanja s Slovenijo, ker bi lahko med slovenskim predsedovanjem EU-ju v prvi polovici leta 2008 pogajanja trpela. Walkerjeva je še poročala, da namerava Hrvaška uveljaviti svojo ekološko-ribolovno cono (ERC) kljub pomislekom Italije in Slovenije, saj je prepričana, da bo ločila vprašanja meje od pogajanj z EU-jem.

Frustracije zaradi slovenske blokade
Konec oktobra 2008, ko je Slovenija blokirala štiri hrvaška pogajalska poglavja, je takratni ameriški veleposlanik v Zagrebu Robert Bradke presodil, da skuša hrvaška vlada v javnosti zmanjšati pomen slovenske poteze. Opisal je, da so jim predstavniki hrvaškega zunanjega ministrstva v zasebnih pogovorih izražali jezo in frustracije, ker je odhajajoča slovenska vlada blokirala pogajanja, in izrazil upanje, da bo nova slovenska vlada opustila tak pristop, ki so ga viri tako iz Hrvaške kot EU-ja označili kot slovensko izkoriščanje hrvaških pogajanj za izvajanje pritiska na Zagreb glede spora o meji.

Po podpisu arbitražnega sporazuma o načinu reševanja vprašanja meje na začetku novembra 2009 pa je ameriški veleposlanik v Zagrebu James Foley poročal, da na Hrvaškem nad tem sporazumom ni nihče navdušen. Celo privrženci vidijo sporazum o ad hoc arbitraži kot pihanje na dušo slovenskim interesom in kot "nujno zlo" za vstop Hrvaške v EU, je zapisal Foley.

Depeše začeli objavljati novembra lani
Wikileaks je novembra lani začel objavljati več kot 250.000 tajnih depeš ameriškega State Departmenta, vendar jih je vse do pred dnevi objavil v manjšem številu, tokrat pa je napovedal objavo več kot 100.000. Doslej jih je bilo po podatkih, ki jih na svoji spletni strani navaja WikiLeaks, objavljenih več kot 97.000.

Depeše, ki se nanašajo na obdobje med decembrom 1966 in februarjem 2010, izvirajo z 274 ameriških veleposlaništev, konzulatov in diplomatskih misij po svetu.