Kolumbija je v boju proti proizvodnji kokaina od ZDA prejela že več milijard dolarjev, vendar opaznejšega napredka ni bilo videti. Južnoameriška država namreč še vedno ostaja največja proizvajalka kokaina, saj ima več kot 60-odstotni delež v proizvodnji mamila, ki večinoma konča na ameriškem in evropskem trgu.

Predsednik priznal napake
Načrt Kolumbija, kot se imenujejo skupni napori kolumbijskih in ameriških oblasti v boju proti trgovini z mamili, je temeljil predvsem na zračnem škropljenju nasadov koke s herbicidi. Kolumbijski predsednik Alvaro Uribe je po sedmih letih izvajanja načrta priznal, da so bile storjene napake, saj so herbicidi kmetom uničili tudi povsem zakonite pridelke. Po njegovih besedah je v zadnjih treh letih veliko večji uspeh prineslo ročno odstranjevanje nasadov koke.

Nevarnost upornikov in min
Sprememba načrta je prinesla tudi nova delovna mesta. Na desetine revnih kmetov se vsak dan odpravi v hribe, kjer so med koruzo in platanami skriti nasadi koke, in z mačetami odstranjuje sadike. Delavci večinoma prihajajo iz preostalih delov države in sklenejo pogodbo za dva meseca. Ker je delo zaradi upornikov in zemeljskih min izredno nevarno, jih pri sečnji spremljajo in varujejo dobro oboroženi pripadniki posebnih enot policije. Ti ne varujejo samo delavcev, ampak tudi krajevno prebivalstvo, ki je pozneje pogosto žrtev maščevanja upornikov in tihotapcev.

Počasi, a učinkovito
Čeprav v Kolumbiji letno s herbicidi poškropijo 130.000 hektarov zemljišč, naj bi po podatkih ZN-a koko še vedno pridelovali na več kot 80.000 hektarih. Ročno odstranjevanje je sicer počasno, saj skupina delavcev na dan uniči le nekaj več kot hektar nasadov, vendar letno to znese skoraj 50.000 hektarov, poudariti pa je treba tudi, da pri tem ni stranskih posledic, kot pri herbicidih, ki prizadenejo zdravje prebivalcev in druge pridelke.

Uribe je bil na nek način prisiljen spremeniti taktiko v boju proti proizvodnji kokaina, saj je načrt Kolumbija naletel na čedalje večje kritike tudi v ZDA, predvsem pri demokratih, ki grozijo, da bodo zmanjšali pomoč za škropljenje in vojsko, kajti želijo si, da bi ameriški denar šel v razvojne programe, ki bi kmete odvrnili od sajenja sicer izredno donosne koke.

Škropljenje še ostaja
Povsem pa se kolumbijske oblasti še ne bodo odpovedale škropljenju iz zraka, ki bo prišlo posebej prav na nevarnih predelih pod nadzorom paravojaških skupin, ki jim je glavni vir za oboroževanje prozivodnja in tihotapljenje kokaina. Nad ročnim odstranjevanjem sicer niso navdušeni prav vsi in analitik Vicente Torrijos z univerze v Bogoti pravi, da so tudi pri tem načinu boja z nasadi koke obeti bledi. "Odstranjevalci odidejo, vojska odide in prostor se znova odpre za oborožene skupine," je pesimističen Torrijos.

G. V.