Žalujoči pred hotelom Ritz-Carlton. Foto: EPA
Žalujoči pred hotelom Ritz-Carlton. Foto: EPA
Med žrtvami naj bi bila tudi samomorilska napadalca, ki sta se razstrelila. Foto: EPA
Džakarta
Po eksploziji so v Džakarti poostrili nadzor. Foto: EPA
Eksplozija v Džakarti

Ena eksplozija je odjeknila v hotelu Marriott, skoraj istočasno pa še v razkošnem hotelu Ritz-Carlton. V njem bi morali prihodnji teden v okviru azijske turneje bivati nogometaši britanskega nogometnega kluba Manchester United, ki so turnejo že odpovedali.
"Eksplozija v hotelu Marriott je bila zelo močna. Opazili smo bel dim, čez pet minut pa je počilo še v hotelu Ritz Carlton," je dejal očividec.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so potrdili, da Slovencev med žrtvami ni bilo. Za zdaj tudi nimajo podatkov, da bi bil v Indoneziji kakšen Slovenec. To pomeni le, da na MZZ ni nihče prijavil svojega odhoda v državo, ne pa, da tja dejansko tudi ni odpotoval.

Kot so sporočili indonezijski policisti, so bili med žrtvami Indonezijci, Američani, Avstralci, Južni Korejci, Nizozemci, Italijani, Britanci, Kanadčani, Norvežani, Japonci in Indijci.


Preiskovalci našli še eno bombo
Prvo nadstropje v hotelu Ritz-Carlton naj bi bilo popolnoma uničeno, zato policija domneva, da je bila bomba podtaknjena v restavraciji, kjer so gostje ravno zajtrkovali. V hotelu Marriot pa je bomba odjeknila v kletnih prostorih in po eksploziji zahtevala šest smrtnih žrtev. Preiskovalci so v hotelski sobi na 18. nadstropju, v torbi za prenosni računalnik našli še eno bombo, ki so jo že deaktivirali.

Policija je območji napada na hotela že zaprla, hkrati pa so začeli preiskavo dogodkov. Kot so ugotovili za zdaj, naj bi šlo za samomorilska napadalca. Bombi, s katerima sta se razstrelila, naj bi izdelala kar v hotelu Marriott.

Leta 2000 je v napadih umrlo 19 ljudi, v bombnih napadih v nočnih klubih na Baliju oktobra leta 2002 sta umrla 202 človeka, večina od njih je bila Avstralcev. Hotel Marriott je bila tarča napada že avgusta 2003, takrat je umrlo 13 ljudi, pred avstralskim veleposlaništvom leta 2004 pa je umrlo devet ljudi. Zaradi omenjenih napadov so indonezijske oblasti okrepile urjenje protiterorističnih enot.


Čeprav za zdaj odgovornosti za napad ni prevzel nihče, naj bi bila zanj odgovorna teroristična skupina povezana z Al Kajdo, Džamaja Islamija. Ta je bila odgovorna za smrtonosne bombne napade na Baliju v letih 2002 in 2005.
Ostri odzivi
Indonezijski predsednik Susilo Bombang Judhojonoje je teroristični napad že obsodil, državljane pa pozval k strpnosti: "Vse Indonezijce pozivam, naj si prizadevajo za enotnost in mir v državi. Nobena država ne sme zagovarjati ali spodbujati terorizma."

Indonezijski predsednik je na novinarski konferenci poudaril, da napadalci "nimajo občutka za humanost in jih ne zanima uničenje naše države, saj bodo imeli njihovi teroristični napadi vpliv tudi na naše gospodarstvo, poslovno ozračje, turizem, našo podobo v svetu in še marsikaj drugega".

Napade sta ostro obsodila tako ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je Indoneziji ponudila pomoč, kot predsednik ZDA Barack Obama. Ta je v Džakarti kot deček živel s svojo mamo, ko se je ta poročila z Indonezijcem. "Ti napadi sporočajo le to, da bodo ekstremisti še naprej ubijali nedolžne moške, ženkse in otroke ne glede na njihovo vero in ne glede na to, iz katere države prihajajo," uradno sporočilo Bele hiše povzema Reuters.

Švedsko predsedstvo EU-ju je napad označilo za "brutalno dejanje" in izrazilo sožalje družinam žrtev.

Na dogodke v Džakarti se je odzval tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki je dejanje obsodil z besedami: "Varnostni svet podpira indonezijsko vlado, da odgovorne krivce, organizatorje, financerje in sponzorje terorističnega dejanja sooči z zakonom."

Eksplozija v Džakarti