Iranska prestolnica tako kot celotna država leži na enem izmed potresno najbolj nemirnih območij na svetu, tako da siloviti potresi s katastrofalnimi posledicami niso nobena redkost. Še posebej so v Iranu skrb vzbujajoči nizki standardi v gradbeništvu, ki niso napredovali, tako kot je naraščalo število prebivalcev.

Čeprav so v globoko vernih muslimanskih družbah naravne nesreče pogosto videne kot odraz Božjega delovanja, pa je iranski predsednik Ahmadinedžad prebivalce opozoril, da se ne morejo več zanašati le na molitve, da bi Teheran s 13 milijoni prebivalcev rešili pred "izbrisom".

Ahmadinedžad, ki je bil nekdaj župan Teherana, je predlagal, da bi iz prestolnice preselili najmanj pet milijonov njenih prebivalcev, saj se ob morebitnem potresu ne bo mogoče ustrezno spopasti s posledicami. Predsednik je celo napovedal finančno pomoč tistim, ki bi se odločili preseliti v mesta z manj kot 25.000 prebivalci.

Močnejši potres je Teheran nazadnje prizadel leta 1831, a se takratno število njegovih prebivalcev ne more primerjati z današnjim, ko ob delovnih dneh lahko doseže celo 15 milijonov. Po najbolj črnogledih ocenah bi lahko močnejši potres v glavnem mestu terjal kar pol milijona smrtnih žrtev.

Za primerjavo - ko je leta 2003 potres prizadel majhno mesto Bam, je umrlo okoli 30.000 ljudi. Glede na to, da se hujši potresi pojavljajo vsakih 150 let, bi lahko bila katastrofa zelo blizu, pravijo strokovnjaki, čeprav ne morejo napovedati, kdaj bi se to lahko zgodilo.

Namesto ene - štiri prestolnice
Za enega vodilnih iranskih seizmologov Bahrama Ašeha pa je načrt Ahmadinedžada še premalo ambiciozen in sam se že nekaj zavzema, da bi na varnejše območje prestavili kar celotno prestolnico. Zdaj predlaga, da bi lahko imeli v Iranu kar štiri prestolnice - eno politično, eno kulturno, eno gospodarsko in eno industrijsko. Akašeh predvideva, da se Teheran spoprijema z 90-odstotno možnostjo potresa, močnejšega od 6. stopnje, a tudi sam ne more napovedati.

O nevarnosti potresa govorijo tudi verski dostojanstveniki in vplivni iranski klerik ajatola Kazem Sadigi meni, da je rešitev pred naravno katastrofo v natančnem spoštovanju islamskih pravil, pri čemer je še posebej izpostavil ženske, ki s svojim neprimernim oblačenjem vzbujajo poželenje, kar vodi do greha in Božje jeze, ki se udejanja v naravnih katastrofah.