Ker se republikanski guverner in nekdanji filmski zvezdnik Arnold Schwarzenegger in večinsko demokratski predstavniški dom ter senat ne morejo zediniti o proračunu, ki naj bi veljal od včeraj, je država danes ohromljena. Do preklica ne bodo izplačevali plač in računov za državne uslužbence in storitve. V proračunu je luknja v višini 24,3 milijarde dolarjev.

S takšnim stanjem se v Kaliforniji srečujejo že tretjič v 15 letih, plačilno nesposobna je bila tudi že zvezna blagajna v Washingtonu, pred bankrotom pa so tudi države Arizona, Indiana, Mississipi in Pennsylvania. Predsednik Obama, ki ga nekateri rotijo naj prepreči bankrot z državnimi posojili, s kakršnimi je pomagal tudi bankam in velikim podjetjem, je zadržan. Meni, da bi bila pomoč premožnim Kalifornijcem slabo znamenje za druge in da bi se sprožil nov val proračunskega povpraševanja. Rešitev pa bo seveda treba najti.

Kalifornijske posebnosti
Predstavniški dom in senat Kalifornije sta sicer prejšnji teden sprejela proračun, vendar ne po meri guvernerja, ki zahteva manjkajočih 24,3 milijarde takoj in po svoji meri, hkrati z velikimi rezi v javne izdatke. Demokrati se zavzemajo za korenitejšo davčno reformo in knjigovodske popravke, kar pa Schwarzenegger odločno zavrača. Meni, da je treba takoj črtati številne socialne pomoči, praktično ves denar za šolstvo, državni uslužbenci naj bi nekaj časa delali zastonj, 350.000 revnejšim otrokom hoče ukiniti zdravstveno zavarovanje, iz zaporov pa naj bi spustili celo manj nevarne zapornike. Demokrati se s tem ne strinjajo in želijo bolj obdavčiti bogate, naftna podjetja, povišati davek na avtomobile, cigarete. Gre tudi za konflikt nazorov in za polemiko, kako prerazporediti bogastvo.

Kalifornijo, ki se je že trikrat znašla pred bankrotom, je trenutna kriza bolj prizadela kot druge zvezne države. Brezposelnost je z 11,5 % za 2 % višja od povprečja ZDA, prihodki od davkov za tretjino nižji, v trgovini "obrnejo" 40 % manj denarja kot lani. Kljub temu se guverner upira znatnejšemu povišanju davkov (zlasti obdavčenju premožnejših), pri čemer se naslanja na populistični referendum iz leta 1978 (tkim. Proposition 13), ki za tak sklep predvideva obvezno dvotretjinsko večino v domovih parlamenta. To pa pomeni, da lahko v Kaliforniji praviloma manjšinski republikanci z vetom preprečijo vsakršen tovrstni predlog (menda bolj "potratnih") demokratov.

B.B.