Med poškodovanimi naj bi bilo 22 policistov, deset poslancev in več novinarjev. Kot poroča dopisnik TV Slovenija Boštjan Anžin, so lahko Makedonci v neposrednem prenosu gledali zasedanje parlamenta in nasilje, ki je izbruhnilo med novinarsko konferenco vodje opozicije Zorana Zaeva. Njega so potem kamere ujele okrvavljenega po obrazu. V parlament so vdrli protestniki gibanja Za enotno Makedonijo, ki jih podpira tudi dolga leta vladajoča stranka VMRO-DPMNE, in obračunavali z nasprotniki, ob tem pa zahtevali nove volitve.

Zaev je na današnji novinarski konferenci dejal, da je bilo četrtkovo nasilje v parlamentu poskus umora, načrtovanega v dogovoru s policijo. Napovedal je oblikovanje makedonske vlade, ki jo po njegovih besedah vsi težko pričakujejo. Odgovornost za nasilje je Zaev pripisal vodji stranke VMRO-DPMNE Nikoli Gruevskemu, dosedanjemu predsedniku parlamenta Trajku Veljanoskemu, Mitku Čavkovu z makedonskega notranjega ministrstva ter predsedniku države Gjorgeju Ivanovu. "Včeraj je bil preizkus za državljane in Makedonijo," je poudaril po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.

Znova je tudi zatrdil, da ne bo prišel na sestanek vodij parlamentarnih strank v uradu predsednika Ivanova, na katerem naj bi iskali izhod iz ene najglobljih kriz v zgodovini Makedonije. Da ga ne bo na srečanje, je danes sporočil tudi vodja albanske Demokratske unije (DUI) Ali Ahmeti. Ne bo niti vodje Zveze za Albance Zijadina Sele, ki je bil v napadu v sobranju huje poškodovan.
Xhaferi prvi Albanec na čelu sobranja
Socialdemokrati, ki jih vodi Zaev, in albanske manjšinske stranke so izvolili Xhaferija iz Demokratskne unije za integracijo (DUI) za novega predsednika parlamenta. Xhaferi je prvi Albanec na čelu sobranja. Za protestnike je to dokaz, da Zaev popušča Albancem in sprejema njihove zahteve oziroma tako imenovano Tiransko platformo, ki bi po mnenju nasprotnikov pomenila konec Makedonije. Ob tem je do izvolitve prišlo, ko so sejo uradno končali, a so Zaev in albanske stranke zahtevali konec politične blokade. Pokazali so, da so nova večina, prevzeli vodenje seje in izvolili Xhaferija. V stranki VMRO pravijo, da je bil izveden državni udar.

Med ranjenimi sta tudi Xhaferi in vodja Zavezništva za Albance Zijadin Sela. Protestnike, ki so v parlamentu zajeli več ljudi – med njimi tudi novinarje –, so razgnale posebne policijske enote, ki so poslopje parlamenta evakuirale. Policija je zavarovala okolico parlamenta, ga zastražila in postavila barikade. Kot poročajo makedonski mediji, je bilo v četrtek zvečer pred sobranjem več kot 50.000 ljudi, ponoči pa naj bi se jim jih pridružilo še več iz preostalih makedonskih mest.

Xhaferi: Razmere se bodo umirile
Novi predsednik parlamenta Talat Xhaferi je prepričan, da bo četrtkovo nasilje v parlamentu pustilo posledice, da pa se bodo razmere v Makedoniji naposled umirile, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. "Albanski poslanci so dobro, takoj so nas evakuirali in nismo v nevarnosti," je še dodal.
55-letni Xhaferi je nekdanji poveljnik albanskih upornikov. Leta 2012 je bil imenovan za obrambnega ministra, kar je v Makedoniji povzročilo precej nezadovoljstva, predvsem med makedonskimi vojaki, ki so leta 2001 sodelovali v spopadih med makedonskimi silami in uporniško Osvobodilno narodno vojsko (ONA). Od leta 2008 je poslanec v makedonskem parlamentu.

Protestniki prenočili pred parlamentom
Makedonce je medtem nagovoril predsednik Gjorge Ivanov, ki je albanske zahteve označil za neustavne, Zaevu pa zato noče podeliti mandata za sestavo vlade. Makedonija je od volitev decembra lani v slepi ulici. Ivanov pa je poskrbel za dodatno zaostrovanje, saj že od začetka marca zavrača podelitev mandata Zaevu, čeprav je ta predal podpise podpore 67 od 120 poslancev. K spremembi odločitve so ga sicer pozvali tudi številni visoki predstavniki EU-ja. Ivanov je pozval k umiritvi razmer in predsednike strank povabil na pogovor, saj, kot pravi, ni vprašanja, za katerega ne bi bilo mogoče najti rešitve z dialogom in v skladu z makedonsko ustavo in zakoni. Ob tem je dodal, da naj državljani ostanejo mirni in naj ne nasedajo različnim provokacijam, lažnim novicam in manipulacijam.

V SDSM-ju Zaeva pa za nasilje krivijo prav Ivanova in vodjo stranke VMRO Nikolo Gruevskega, ki je bil sinoči sicer na Dunaju. Pri SDSM-ju so pozvali k umiritvi razmer in dodali, da režim Gruevskega ne bo oviral demokratičnega procesa v državi. "V republiki Makedoniji je bil storjen velik napredek v demokratičnem procesu. Izbran je novi predsednik parlamenta in v obdobju, ki sledi, se bodo nadaljevali procesi, skladni z večinsko voljo državljanov," so zapisali v izjavi za javnost.

Gruevski: Zavesten poskus povečanja napetosti
Gruevski se je po vrnitvi takoj sestal z izvršnim odborom stranke. Dejal je, da je stranka SDSM namerno izzvala incident zaradi izvolitve novega predsednika parlamenta. Obsodil je nasilje in pozval pristojne makedonske ustanove in organe, naj hitro in učinkovito izpeljejo preiskavo, identificirajo storilce, zavarujejo dokaze in na sodišče pozovejo tiste, ki so poškodovali poslance. Posebej se je zahvalil članom VMRO-DPMNE v parlamentu, ki so osebno posredovali in zaščitili druge poslance, ter policiji, ki je hitro ukrepala ter umirila dogajanje.

"To je bil zavesten poskus, da bi povečali napetosti in nadaljnjo polarizacijo naše družbe. V zadnjih dneh smo prejeli ogromno provokacij, ki niso naperjene le proti VMRO-DPMNE, ampak tudi proti večini makedonskih državljanov. Te provokacije so privedle do eskalacije dogodkov. Način, kako so izvolili novega predsednika parlamenta, je nezakonit, protiustaven in proti pravilom parlamenta. SDSM in druge stranke v koaliciji so vedele, kaj počno, in so namenoma kršile zakone. Njihova dejanja so Makedoniji prinesla veliko sramoto v mednarodni skupnosti," je povedal Gruevski.

Nekateri protestniki so noč preživeli v šotorih pred parlamentom. Sporočili so, da bo narod branil Makedonijo in da ne bodo "dovolili oblikovanja paralelnih institucij in ustanavljanja tretje albanske države na Balkanu". Številni sokrivca za nastale razmere vidijo v Evropski uniji. Bruselj je medtem obsodil nasilje in pozval k umiritvi.

"Makedonski narod ne želi gledati razpada države"
Kaos v Skopju odmeva tudi v sosednjih državah.

Srbija je stabilna in mirna, bojno pripravljenost vojske smo dvignili tam, kjer je potrebno, je po sestanku urada za koordinacijo varnostnih služb sporočil srbski premier Aleksandar Vučić. "Dvignili smo funkcionalno interoperabilnost - oziroma bojno pripravljenost enot tam, kjer je potrebno. Pripravljeni smo odgovoriti na vsak izziv. Naš najvišji in vitalen cilj je ohranitev stabilnosti", je dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.

Kot piše Politika, so srbski politični analitiki položaj v Makedoniji označili za začetek ustvarjanja tretje albanske države na Balkanu, pri čemer naj bi imeli podporo Zahoda in Nata, za sokrivca pa so označili tudi EU. Po mnenju Dragomirja Anđelkovića albanske sile poskušajo pripeljati do razpada Makedonije: "Zaev jim je pripravljen veliko dati. Ne razmišlja o prihodnosti države. Albanski separatizem je po izpustitvi Ramusha Haradinaja dobil krila. Pripravljeni so za vojno, a makedonski narod, tako kot vsak drug na svetu, ne želi gledati, kako mu država propada. Če se pusti, da Albanci lomijo stvari, se bo zlomila tudi Makedonija."

Dževad Galijašević je ob tem poudaril, da dogodki v Skopju niso le makedonska, ampak kar balkanska kriza. Zato je Beograd pozval k sodelovanju z makedonsko vlado. K temu je pozval tudi Črno goro, ki je po njegovih besedah naslednja ogrožena država.

Pozivi k spoštovanju demokratičnega procesa
Komisar za sosedsko politiko in širitev Evropske unije Johannes Hahn je obsodil nasilje in napad na poslance. "Ostro obsojam napad na člane parlamenta. Nasilje nima mesta v parlamentu. Demokracija mora iti svojo pot," je zapisal na Twitterju. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je prav tako oglasil prek Twitterja. Napisal je, da je pretresen zaradi napadov, vse strani pa pozval k dialogu in spoštovanju demokratičnega procesa.

Dogodek je obsodilo ameriško veleposlaništvo v Skopju, s katerega so sporočili tudi, da podpirajo izvolitev Xhaferija za predsednika parlamenta. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je prav tako obsodila nasilje v makedonskem parlamentu in sporočila, da nasilje ni nadomestilo za politično rešitev. "Napad na več poslancev, vdor v parlament, srce demokracije, je šokantno," sta v sporočilu za javnost poudarila predsedujoči Ovseju, avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz in generalni sekretar Ovseja Lamberto Zannier. Makedonske politične stranke sta tudi pozvala, naj spoštujejo rezultate decembrskih volitev.

Albanski premier Edi Rama in predsednik albanskega parlamenta Ilir Meta sta v odzivu na zadnje dogodke v Makedoniji pozvala k zadržanosti. Kot je še dejal Rama, morajo Albanci v Makedoniji ostati mirni in ne smejo nasesti provokacijam. Meta je izrazil zaskrbljenost ter državljane in oblasti v Makedoniji pozval, naj se ne zatekajo k nasilju. Skrajno desno kosovsko gibanje Vetevendosje (Samoopredelitev) je pozvalo mednarodno skupnost, da prepreči vzpostavitev "proruske diktature" v Makedoniji. Vladi v Prištini in Tirani je gibanje tudi pozvalo, naj "rešita Albance, ki živijo v tej državi".

Grško zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost, da bi Makedonija lahko zapadla v globoko politično krizo. Hkrati so vse politične tekmece pozvali k sodelovanju. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bi morali politični nasprotniki v Makedoniji pokazati "duh kompromisa in sodelovanja". Srbski premier Aleksandar Vučić je v odzivu poudaril, da tisto, kar se dogaja v Makedoniji, ni samo makedonska težava, pač pa težava vseh, ki živijo v regiji. Makedonske državljane je tudi pozval, naj težave rešujejo na miren način.

Nasilje vedno nesprejemljivo
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je razvoj dogodkov v Makedoniji označila za posebej skrb vzbujajoč: "Za nas je nasilje vedno nesprejemljivo, še posebej pa v hramu demokracije, parlamentu." Potem je vse politične sile v Skopju pozvala, naj državo popeljejo iz resne krize. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je bil kritičen, da ozračje, ki vlada v Makedoniji, ni skladno s tem, kar EU pričakuje od te države. Ob tem je pozval, naj v Makedoniji naposled oblikujejo vlado: "Imeli so demokratične volitve. Ni sprejemljivo, da dosedanja vladajoča stranka to odklanja in da njeni privrženci vdirajo v parlament ter tepejo poslance. To je treba nemudoma spremeniti."