Preiskovalno komisijo bo sestavljalo devet poslancev. Foto: BoBo
Preiskovalno komisijo bo sestavljalo devet poslancev. Foto: BoBo
Sabor
Delo preteklih preiskovalnih komisij ni privedlo do večjih posledic za odgovorne v aferah, ki so jih preiskovali. Leta 1996 so na primer ustanovili preiskovalno komisijo zaradi prodaje državnih zalog pšenice, potem ko so ugotovili, da je država v škodo javnega interesa šla na roko Agrokorju. V državni direkciji za blagovne rezerve so lažno navajali zaloge pšenice in so brez javnega razpisa prodajali žito po nizkih cenah zasebnim podjetjem, predvsem Agrokorju. Podjetja so potem mastno služila z njegovo prodajo na tujih trgih. A kljub jasnim ugotovitvam komisije ni bilo nobenega pravosodnega ali političnega epiloga. Foto: Reuters

Na čelu komisije, ki bo šestmesečno delo začela 30. oktobra, bo Orsat Miljenić (SDP). Pobudo za ustanovitev komisije je pred meseci predlagala največja opozicijska stranka SDP, čemur je vladajoči HDZ nasprotoval. Ker pa je SDP izbiro treh ustavnih sodnikov vztrajno pogojeval z ustanovitvijo komisije, sta se največji hrvaški politični stranki prejšnji teden dogovorili o komisiji in ustavnih sodnikih.

Manjše opozicijske stranke so ostro kritizirale odločitev, da je v komisiji samo devet članov in da med njimi ni članov iz več poslanskih skupin. Preiskovalna komisija lahko ima do 15 članov. Po mnenju manjših strank gre pri oblikovanju komisije za "družinske posle", saj naj bi vse dosedanje hrvaške vlade podpirale način poslovanja Agrokorja, ki je ogrozilo stabilnost hrvaškega gospodarstva – ne glede na to, ali je vlado vodil HDZ ali SDP.

Ob ustanovitvi komisije se pojavljajo dvomi, ali bo novoustanovljena komisija prispevala k razpletu krize v Agrokorju. Delo desetih drugih preiskovalnih komisij doslej namreč ni imelo večjih posledic za afere, ki so jih komisije vzele pod drobnogled.

V Agrokorju že več mesecev poteka preiskava hrvaškega tožilstva o morebitnih finančnih malverzacijah. Izredni pooblaščenec hrvaške vlade za Agrokor Ante Ramljak je v ponedeljek potrdil, da je na osnovi revidiranega finančnega poročila vložil tudi kazenske ovadbe proti odgovornim zaradi ugotovljenih nepravilnosti. V njih naj bi lastnika koncerna Ivico Todorića in člane uprav in nadzornih odborov njegovih podjetij bremenil, da so oškodovali Agrokor za več kot milijardo evrov, poroča danes Jutarnji list, ki se sklicuje na neuradne informacije o ovadbi.

Ramljak je dejal, da je družina Todorić več kot 130 milijonov Agrokorjevega denarja porabila za zasebne namene.

Kot smo poročali, je skupina Agrokor po revidiranih podatkih, ki jih je v ponedeljek v Zagrebu predstavil Ramljak, lani ustvarila nekaj več kot 11 milijard kun (1,5 milijarde evrov) izgube. Revizorji podjetja Pricewaterhousecoopers (PwC) so po popravljenih podatkih med drugim ugotovili, da je imela v letu 2015 skupina 3,6 milijarde kun (486 milijonov evrov) izgube, potem ko je prejšnja uprava za enako obdobje predstavila nekaj več kot 1,1 milijarde kun (148 milijonov evrov) dobička.

Izredni pooblaščenec je še potrdil, da so ugotovili računovodske nepravilnosti, kot so skrite obveznosti, ter da je kazensko ovadil odgovorne za poslovanje Agrokorja zaradi nezakonito pridobljene gmotne koristi.