Iranski predsednik je ZDA in njene zaveznice obsodil zaradi njihove vloge v vojnah in finančni krizi, ob tem pa je zahteval plačilo odškodnin za suženjstvo.

Prva je dvorano med obtožbami na račun ZDA zapustila ameriška delegacija, ko se je iranski predsednik lotil še evropskih držav, pa so jo zapustili tudi delegati članic EU-ja. Po navedbah francoskih virov so se članice EU-ja že prej dogovorile, da bodo delegati odšli, če bo Ahmadinedžad v nastopu znova napadel evropske države zaradi "podpore sionizmu" in če bo omenjal holokavst.

Splošne razprave v GS-ju ZN-a se udeležujeta tudi slovenski predsednik Danilo Türk in zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Samuel Žbogar, a ju po poročanju Slovenske tiskovne agencije STA v času govora iranskega predsednika ni bilo v dvorani.

"Holokavst kot izgovor"
Iranski predsednik je v govoru evropske države obtožil, da "po šestih desetletjih holokavst še vedno uporabljajo za izgovor, da lahko oskrbujejo z denarjem sioniste, kolonialne sile in zasužnjevalce" ter vprašal, ali ne bi morale plačati odškodnine tudi prizadetim državam.

ZDA in njene zaveznice je obtožil, da "uradno podpirajo rasizem". "Države oslabijo z vojaškim posredovanjem in uničijo njihovo infrastrukturo z namenom, da bi oplenili njihove vire in jih s tem naredili še bolj odvisne," je dejal Ahmadinedžad. ZDA je obtožil zaradi zgodovine suženjstva, uporabe jedrske bombe proti "nezaščitenim ljudem" ter postavitve in podpiranja vojaških in totalitarnih režimov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki.

Washingtonu je znova očital, da so ZDA same organizirale teroristične napade 11. septembra 2001, da bi lahko vkorakale v Afganistan. Pri tem je ZDA in njihovim zaveznicam očital, da zahodne medije uporabljajo za "grožnje s sankcijami in vojaško akcijo proti vsem, ki postavljajo pod vprašaj holokavst in dogodke 11. septembra".

Zatrdil je, da mu je ameriška vlada grozila, potem ko je lani prav tako govoril o vpletenosti ameriških oblasti v napade 11. septembra. ZDA je tudi kritiziral, ker so glavnega snovalca teh napadov Osamo bin Ladna raje ubile, kot da bi mu sodili in tako ugotovili ozadje napadov.

"Namesto bomb raje denar za lačne"
Osvoboditev Libije izpod režima Moamerja Gadafija je komentiral z vprašanjem, "kako bi lahko iz Natovih bomb zrasla demokracija". Menil je še, da bi bilo bolje, če bi Zahod denar za bombe raje namenil za lačne po svetu.

Ahmadinedžad je v preteklosti že naletel na mednarodne obsodbe, ko je pomembne govore uporabil za pozive k uničenju Izraela in obtožbe Washingtona za 11. september. Pred poslopjem ZN-a je medtem več sto ljudi protestiralo proti navzočnosti Ahmadinedžada na zasedanju Generalne skupščine.