Razmere z migranti iz Afrike v Italiji postajajo vedno bolj kaotične, potem ko je Francija poostrila mejni nadzor, da bi jim preprečila pot naprej v Evropo. Italijanska policija je na meji s Francijo posredovala proti 200 prebežnikom.

"Ne gremo nazaj, hočemo čez" so se glasili napisi na plakatih migrantov, ki so se protestno posedli ob mejnem prehodu s Francijo. Policisti so proti njim posredovali v opremi, namenjeni boju z izgredniki, in jih pregnali nazaj v bližnjo Ventimiglio, ki je od meje oddaljena pet kilometrov. Skupina kakih 50 moških se nikakor ni želela umakniti in je policistom pobegnila ter se skrila.

Zaprli prostor za migrante na železniški postaji
Italijanske oblasti so med drugim zaprle prostor za migrante pri glavni železniški postaji v Milanu, kjer že več noči spi na stotine ljudi iz Somalije, Eritreje, Slonokoščene obale in Sudana. Tam čakajo na priložnost, da bi odšli proti bogatejšemu severu Evrope. Kot razlog za zaprtje so oblasti navedle neustrezne higienske razmere in zdravstveno tveganje.

Potem ko je italijansko-francosko mejo dnevno prečkalo na stotine migrantov, ki so jih pred tem rešili z ladij v Sredozemskem morju, je Francija okrepila nadzor na meji in od četrtka je meja zanje zaprta. Mejni nadzor je prav tako okrepila Avstrija, ki te dni gosti konferenco vplivne skupine Bilderberg, piše nemški Deutsche Welle. Že pred tem je Nemčija konec maja pred vrhom skupine G7, ki je potekal prejšnji teden v bavarskem kraju Elmau, v skladu z zakonikom o schengenskih mejah začasno znova uvedla kontrole na svojih kopenskih, zračnih in morskih mejah.

Kritike Renziju
Vse to je sprožilo pravi kaos v Italiji, ne le ob mejah, ampak tudi v Rimu in drugih mestih, kjer so migranti med drugim preplavili železniške in avtobusne postaje. Obenem se krepi pritisk na vlado premierja Mattea Renzija, ki ji opozicija očita, da se ni sposobna učinkovito spopasti z valom beguncev. Kritike prihajajo z vseh strani - s strani skrajne desnice, med drugim iz stranke Severna liga, iz populističnega opozicijskega gibanja Pet zvezd, pa tudi s strani vse več regionalnih in mestnih oblasti.

Renzi je kot odgovor na trenutne razmere z migranti pozval EU k spremembi evropske azilantske politike. V intervjuju za italijanski časopis Corriere della Sera je dejal, da je po odstranitvi libijskega voditelja Moamerja Gadafija za kaos v Libiji, ki je odprl vrata več 100 tisoč migrantov, ki se odpravljajo proti jugu Italije, odgovorna mednarodna skupnost. Pozval je k spremembi uredbe Dublin III, ki določa, da morajo vsi begunci, za katere je Italija prva vstopna točka, tam tudi ostati. O tej spremembi se bo Renzi pogovarjal s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom in britanskim premierjem Davidom Cameronom, ki bosta Italijo obiskala naslednji teden.
Renzi: "Imamo načrt B"
"Če se je Evropska unija odločila za solidarnost, je to dobro. V nasprotnem primeru imamo že pripravljen načrt B, ki bi zadala rano Evropi," je dejal Renzi, ki ni razkril podrobnosti. "Do zadnjega trenutka si bomo prizadevali za uresničitev evropske odgovornosti." Italija se že dolgo pritožuje, da evropske partnerice prelagajo odgovornost na sredozemske države, kot sta Italija in Grčija, ki se morajo same spopadati s težavo migrantov, brez pomoči drugih držav.

Slovenija naj bi sprejela 702 migranta
Notranji ministri EU-ja bodo v torek v Luksemburgu prvič razpravljali o za nekatere spornih predlogih za razporeditev beguncev po članicah. Pri prvi shemi gre za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Slovenija naj bi sprejela 297 ljudi iz Italije in 198 iz Grčije, torej skupaj 495. Članica bo za vsako osebo, ki jo bo sprejela, prejela 6.000 evrov.

Pri drugi shemi gre za preselitev 20.000 oseb, potrebnih mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj Unije pod očesom Urada visokega komisarja ZN-a za begunce (UNHCR). Slovenija naj bi v tem primeru po bruseljskem izračunu sprejela 207 oseb.

Članice EU-ja niso naklonjene kvotam
Shema za pomoč Italiji in Grčiji je zavezujoči zakonodajni predlog v obliki sklepa Sveta, o katerem bodo članice odločile s kvalificirano večino. Druga shema je le priporočilo. V prvem primeru komisija predlaga zakonodajno obvezo, v drugem pa priporoča politično zavezo. Merila za razporeditev beguncev, ki jih je uporabila komisija, so velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je država že sprejela, in sicer v razmerju 40 : 40 : 10 : 10. Prvi odzivi niso bili spodbudni. Članice v glavnem niso naklonjene kvotam in napovedujejo temeljito razpravo o predlogih, s katerimi je komisija z blagoslovom evropskega parlamenta in Nemčije pošteno prekoračila okvir, ki so ji ga aprila začrtali voditelji članic.