Preiskavo je zahtevala Evropska unija, pri tem jo je podporlo več kot 50 držav, ob tem pa je bila oblikovana posebna Mednarodna komisija strokovnjakov za človekove pravice glede Etiopije.

"Teža in obseg kršitev in grozodejstev, storjenih nad civilisti s strani vseh vpletenih, vključno s spolnim in na spolu utemeljenim nasiljem ter etničnim nasiljem, sta nesprejemljiva," je v imenu EU-ja poudarila veleposlanica Slovenije pri ZN-u v Ženevi Anita Pipan.

Množične aretacije etničnih Tigrajcev

V nasilju na severu Etiopije je po podatkih ZN-a do zdaj umrlo že na tisoče ljudi, več kot dva milijona jih je moralo zapustiti domove, na sto tisoče pa jih živi na robu lakote.

Namestnica komisarke ZN-a za človekove pravice Nada al Našif pa je ob tem opozorila, da bi lahko imel konflikt v regiji Tigray na severu Etiopije, ki divja že več kot leto dni, "hude posledice ne le za milijone ljudi v Etiopiji, ampak tudi širše v regiji".

Al Našifova je potrdila, da prejemajo kredibilna poročila o resnih kršitvah človekovih pravic in zlorabah, še posebej skrb vzbujajoče so postale razmere po razglasitvi izrednih razmer 2. novembra. Ob tem je še posebej poudarila množične aretacije pripadnikov etnične skupine Tigrajcev.

Uradna Etiopija trdi, da je tudi sama izvedla preiskavo

A uradna Etiopija vztraja, da je polno sodelovala v skupni preiskavi in tudi začela lastno. Etiopski veleposlanik Zenebe Kebede je svet ZN-a označil kot "instrument političnega pritiska", ki da se je lotil demokratično izvoljene vlade.

"Neokolonialistična mentaliteta je ugrabila multilateralizem," je ocenil.