2.000 strani do zdaj neobjavljenih zapiskov zaupnih intervjujev z ameriškimi uradniki razkriva, kako so ZDA javnost zavajale o najdaljši ameriški vojni. 18 let trajajoča vojna je zahtevala življenja več deset tisoč afganistanskih civilistov ter 2.300 pripadnikov ameriške vojske, Američane pa je stala skupno kar tisoč milijard dolarjev, navaja Guardian.

Ameriški kongres je leta 2008 ustanovil urad posebnega generalnega inšpektorja za obnovo Afganistana (Sigar), da spremlja morebitno korupcijo in nenamensko porabo sredstev v Afganistanu. Agencija je na lastno pobudo od leta 2014 izvajala pogovore z neposrednimi udeleženci vojne v Afganistanu in udeleženci prizadevanj za obnovo države. Sigar je od leta 2016 naredil sedem poročil pod skupnim naslovom Naučene lekcije, ki pa so izpustila najhujše kritike vojne.

Washington Post je izvedel za projekt in zahteval dostop do celotnega gradiva, kar je Sigar zavrnil, ker so delali intervjuje z razumevanjem, da nikoli ne bodo prišli v javnost. Zvezna sodnica iz Washingtona Amy Berman Jackson je pred kratkim odločila, da ima časopis v skladu z zakonom o svobodi informacij pravico do dostopa in do objave dokumentov.

Objava dokumentov sredi pogajanj s talibani

Sigar je opravil intervjuje s približno 600 ljudmi z izkušnjami iz prve roke. Večina je Američanov, med njimi pa so tudi zavezniki iz držav Nata, s katerimi so se pogovarjali v Bruslju, Londonu in Berlinu. Med intervjuvanci je tudi 20 Afganistancev. Vsa imena še niso identificirana. Washington Post se je sicer odločil za takojšnjo objavo vseh dokumentov, ki jih poseduje, saj se ameriška vlada trenutno pogaja s talibani za umik še preostalih 13.000 vojakov v Afganistanu.

ZDA so svojo vojsko v Afganistan poslale v odgovor na Al Kaidine teroristične napade 11. septembra ter z namenom preprečitve njihove ponovitve. Vendar so se med 18 leti vojne, ki še traja, cilji nenehno spreminjali.

Nekateri so jih opredeljevali kot zmago nad terorizmom, drugi preobrazbo Afganistana v sodobno demokratično državo, tretji več pravic za ženske, četrti spremembo ravnotežja sil v regiji med Indijo, Pakistanom, Iranom in Rusijo. Predvsem za Pakistan se ni nikoli vedelo, ali je zaveznik ali sovražnik.

Od leta 2001 je bilo v Afganistan napotenih 775.000 ameriških vojakov, od tega jih je umrlo 2.300, 20.589 jih je bilo ranjenih. General Douglas Lute, ki je bil v Bushevi in Obamovi vladi pristojen za Afganistan, je v intervjuju leta 2015 povedal, da od samega začetka niso vedeli, kaj sploh delajo v Afganistanu in niso imeli niti osnovnega razumevanja države.

Ob poskusu vzpostavitve močne vlade so se okrepili talibani

"Nemogoče je bilo ustvariti dobre izsledke meritev. Poskušali smo uporabiti številke usposobljenih vojakov, raven nasilja v državi, nadzor ozemlja, vendar nič od tega ni ustvarilo natančne perspektive. Z meritvami se je med vojno ves čas manipuliralo," je povedal vojak, imenovan le kot "uradnik odbora za državno varnost", poroča Guardian.

V Afganistanu so ZDA hotele vzpostaviti močno centralno vlado, vendar poskus ni uspel. Talibani so letos znova osvojili del ozemlja države, njihov nadzor pa se trenutno razprostira čez enako veliko ozemlje, kot se je pred začetkom ameriške invazije.

133 milijard za obnovo Afganistana ‒ 90 odstotkov odveč

ZDA so za obnovo Afganistana doslej namenile 133 milijard dolarjev, kar je tudi ob upoštevanju inflacije več, kot so porabile z Marshallovim načrtom po drugi svetovni vojni za obnovo Evrope. Sredstva so poskrbela za neverjetno rast korupcije v deželi pod Hindukušem.

"Naš največji in edini uspeh je bil nenamerni razvoj množične korupcije," je povedal Ryan Crocker, ki je bil od leta 2011 do leta 2013 veleposlanik ZDA v Afganistanu. Okoli 90 odstotkov denarja, ki so ga namenili Afganistanu, naj bi bilo preveč. Zapravljalo se je v zmotnem prepričanju, da bo denar rešil težave in da več ko zgradijo šol, mostov, stanovanj, kanalov in drugega, hitreje se bo država normalizirala.

Vlada nekdanjega afganistanskega predsednika Hamida Karzaja se je do leta 2006 po besedah polkovnika Christopherja Kolende sama razvila v kleptokracijo s sodniki, policisti in birokrati, ki so zahtevali podkupnine. Zaradi tega so se ljudje znova obrnili k talibanom.

Vojska pobirala plače za namišljene čete

Afganistanska vojska in policija naj bi bili tako hudo skorumpirani, da so poveljniki "pobirali plače" za namišljene čete in bataljone. Številni v vojski so bili tudi odvisniki od mamil, drugi so redno kradli bencin iz uradnih vozil in ga prodajali naprej. V 18 letih vojne je padlo več kot 60.000 afganistanskih policistov in vojakov, ameriški poveljniki in politiki pa so vseskozi govorili o vztrajnem napredku.

Proizvodnja opija na rekordni ravni

ZDA so proti trgovini z opijem v Afganistanu porabile devet milijard dolarjev, vendar je danes proizvodnja tam večja kot kadar koli v zgodovini. Afganistan je bil lani odgovoren za 82 odstotkov svetovne proizvodnje opija.