Po relativno spravljivem govoru na republikanski konvenciji pretekli teden se je Donald Trump vrnil k svojemu značilnemu slogu: na političnem zborovanju v Michiganu je žalil demokratsko stranko in njene člane ter se jim posmehoval, ob tem pa znova nizal neresnične oz. zavajajoče trditve, povezane s priseljenci, gospodarstvom in volilno prevaro, navaja Reuters.

V govoru se je večkrat odkrito posmehnil tako predsedniku Joeju Bidnu kot njegovi stranki: "Kar nekaj težav imajo. Največja pa je ta, da sploh ne vedo, kdo je njihov kandidat. Imajo nekoga, ki dobi glasove, zdaj pa ga hočejo umakniti. To je demokracija," je dejal. Bidna je označil za neumnega in šibkega.

Njegova tarča je bila tudi Nancy Pelosi, ki jo je opisal kot "psa, ki se je obrnil proti svojemu lastniku", in jo označil za "noro", ker ne stoji trdno ob Bidnu.

V nagovoru se je Trump večkrat dotaknil tudi atentata prejšnjo soboto: "Upam, da mi nikoli več ne bo treba prestati česa takšnega. Bilo je grozno," je potožil, nato pa med drugim dejal, da je "za demokracijo prestregel kroglo".

Tokratno politično zborovanje v mestu Grand Rapids, ki se ga je udeležilo približno 12.000 Trumpovih podpornikov, je potekalo ob zelo strogih varnostnih ukrepih, povsem drugače kot zborovanje na prostem v Butlerju v Pensilvaniji prejšnji teden.

Tajna služba priznala, da je zavračala zahtevke za povečano varovanje

Ameriška tajna služba je sporočila, da so v zadnjih dveh letih večkrat zavrnili zahtevke za povečano varovanje Donalda Trumpa, je po poročanju New York Timesa potrdilo tiskovno predstavništvo te službe. Do zdaj je tajna služba, kot je znano, zanikala, da je zavrnila pobude za povečano varovanje. Preiskava glede tega, kaj je šlo narobe pri sobotnem varovanju, še poteka.

V soboto je Trump dejal, da ga pred zborovanjem v Bulterju ni nihče opozoril, da so kakršne koli težave. "Nihče ni nič omenil, nihče ni rekel, da je kakšna težava. Če bi, bi počakal 15 minut. Lahko bi rekli, naj počakam 15, 20 ali pet minut. Pa niso," je dejal v intervjuju za televizijo Fox. Dodal je: "Mislim, da je bila to napaka. Kako je lahko nekdo kar tako prišel na tisto streho? In zakaj ni nihče na to opozoril?"

Vsak dan novi pozivi Bidnu, naj se umakne

Medtem pa se demokratska stranka ukvarja z drugačnimi težavami. Postaja namreč jasno, da predsednik Joe Biden po raziskavah javnega mnenja nima veliko možnosti, da na novembrskih volitvah premaga Trumpa, zato se vrstijo pozivi, naj od predsedniške kandidature odstopi. Biden, ki trenutno na svojem posestvu okreva po blagi okužbi z novim koronavirusom in se v javnosti ne pojavlja (po napovedih bo njegov prvi javni dogodek v torek, ko bo sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja), to možnost za zdaj zavrača. Vse glasnejši pa so namigi, da bi si utegnil premisliti – vsak dan se namreč oglasi kakšen znani demokratski obraz in se pridruži hitro rastoči skupini tistih, ki so prepričani, da mora demokrate na volitvah predstavljati nekdo drug.

Obenem pa se očitno ne morejo zediniti glede tega, kdo naj to bo. Najočitnejša izbira je trenutna podpredsednica Kamala Harris, ki jo je Biden tako pred štirimi leti kot nedavno označeval za najboljšo izbiro. Če bi izbrali njo, bi bil postopek najhitrejši, najbolj preprost, poleg tega pa bi javnosti dali vedeti, da jo podpira tudi Biden, ki ima kljub vsemu še vedno kar nekaj podpornikov, piše AP.

A ameriška tiskovna agencija opozarja, da ima precej najvplivnejših demokratskih politikov "svojo računico". "Če mislite, da je med ljudmi, ki želijo, da se Joe Biden umakne, konsenz glede tega, da bodo podprli Kamalo Harris, se motite," je tako nedavno na družbenih omrežjih zapisala znana demokratska kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez.

Poleg tega se vrstijo kritike, da postopek izbire predsedniškega kandidata zgolj s spletnim glasovanjem delegatov ne bi bil najbolj demokratičen in da bi morali vseeno izvesti nekakšen hitri izbor. Kako nekaj takšnega, kar načeloma traja več mesecev, organizirati skoraj tik pred volitvami, pa ostaja nerešeno vprašanje.