Pred zasedanjem obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju je novi ameriški obrambni sekretar Leon Panetta posvaril evropske zaveznice, naj ne sprejemajo preveč ostrih varčevalnih ukrepov pri svojih obrambnih proračunih.

Po njegovih besedah so na obeh straneh Atlantika veliki pritiski na fiskalnem področju, zato bodo morali zavezniki tesneje stopiti skupaj in združiti moči pri vzpostavljanju skupnih zmogljivosti, ne pa da se vsi zanašajo na velik ameriški obrambni proračun, da bo zapolnil vrzeli.

"Številni morda mislijo, da je ameriški proračun tako velik, da lahko absorbira šoke in pokrije pomanjkljivosti zavezništva. Toda ne slepite se - mi se spopadamo z dramatičnimi rezi z realnimi posledicami za zmogljivosti zavezništva," je opozoril ameriški obrambni sekretar.

Ameriški obrambni proračun bo še vedno krepko največji med vsemi zaveznicami v Natu, a se bo vseeno v prihodnjih desetih letih zmanjšal za 450 milijard dolarjev. To bo po besedah Panette "težko, a izvedljivo".

Pentagon bi se sicer lahko spopadel še s hujšimi rezi, če se ameriški kongres ne bo ustrezno spopadel z zmanjševanjem proračunskega primanjkljaja v letošnjem letu. V tem primeru bi bili "dodatni rezi v obrambna sredstva uničujoči za našo nacionalno varnost, pa tudi za vašo", je še opozoril Panetta.

Brez ameriškega arzenala ne gre
Vrzeli v zagotavljanju skupnih obveznosti je pokazala predvsem Natova operacija v Libiji, ki je Francija in Velika Britanija nista zmogli brez sodelovanja ZDA. Kot je v odzivu na govor Panette ob začetku zasedanja obrambnih ministrov dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, zavezništvo ne more brez edinstvenih zmogljivosti v ameriškem arzenalu.

Pri tem je imel v mislih predvsem brezpilotna letala ter drugo nadzorno in opazovalno tehnologijo, ki bi jo, kot se je zavzel Rasmussen, morale imeti tudi druge članice zavezništva.

Delitev bremen in združevanje zmogljivosti oz. graditev "pametne obrambe", kot to imenuje Rasmussen, so glavne teme tokratnega dvodnevnega neformalnega zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Gre za zagotavljanje več varnosti z manj denarja, meni generalni sekretar zavezništva.

Glavni steber tega koncepta je krepitev sodelovanja z več prožnosti. V sklopu tega pristopa Nato spodbuja članice k združevanju in delitvi zmogljivosti, k večnacionalnim projektom in h kolektivnemu pristopu, k postavitvi pravih prioritet in k boljšemu usklajevanju.

Nato je na podlagi informacij posameznih članic pripravil celovit obrambni načrt, ki vključuje prvi sveženj mogočih skupnih projektov, v katerih lahko zaveznice prostovoljno sodelujejo. Načrt bo ta teden predstavljen ministrom, sveženj pa naj bi bil zagnan na prihodnjem vrhu, ki bo v Chicagu 20. in 21. maja prihodnje leto.

Španija pri ščitu
Eden izmed tovrstnih projektov "pametne obrambe" je tudi gradnja protiraketnega ščita nad zaveznicami. Danes naj bi se temu projektu pridružila še Španija, ki naj bi ob Turčiji, Romuniji, Poljski, Nizozemski in Češki gostila eno izmed komponent sicer ameriške protiraketne tehnologije.

Drug primer "pametne obrambe" je tudi načrt za vzpostavitev sistema zavezniškega nadzora ozemlja (AGS), ki bi temeljil na tehnologiji brezpilotnih letal, a je projekt trenutno na hladnem zaradi nestrinjanj glede delitve stroškov.

Pripravljenost za sodelovanje pri vzpostavitvi sistema je izrazilo 13 članic Nata, od ZDA, Nemčije do Italije, vendar le, če bi druge članice potem zagotavljale denar za operativne stroške. A Francija, ki razvija lastno tehnologijo brezpilotnih letal, temu nasprotuje.