Borci IS-ja so v desetih dneh, odkar so vdrli v mesto Palmira, ubili 217 ljudi, med njimi 14 otrok. Vse večji je strah pred uničenjem arheološke dediščine in izumrtjem svete ptice grivati ibis.

Pripadniki skrajne Islamske države so v desetih dneh, odkar so prodrli v starodavno mesto Palmira, sistematično ubili 217 ljudi, med njimi 14 otrok. 600 ljudi naj bi zajeli kot zapornike. Po podatkih britanske organizacije Sirski observatorij za človekove pravice (Observatorij) so ubili še najmanj 300 sirskih vojakov.

Letala sirskega režima so danes izvedla najmanj 15 napadov v mestu in okolici. V napadih naj bi bilo ranjenih več deset ljudi, IS pa naj bi utrpel določene izgube, saj je bila zadeta ena izmed vojaških stavb. Tarče letal so bila različna območja mesta, vključno z nekaterimi v bližini antičnih ostankov na seznamu Unescove svetovne dediščine.

Zanobija, edina samička v Siriji
Palmira, ki ima 50.000 prebivalcev, je arheološki dragulj Bližnjega vzhoda, saj ima številne artefakte iz obdobja Rima, zaradi česar je mesto uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Po podatkih Observatorija se IS še ni "lotil" te neprecenljive dediščine. Po pisanju BBC-ja, pa zaradi spopadov v Palmiri grozi izumrtje redke ptice, ki so jo na območju prvič odkrili šele leta 2002. Med prezimovanjem se je spomladi leta 2013 na to območje vrnila le ena samica grivatega ibisa. Usoda treh ptic grivatega ibisa, ki so živele v ujetništvu, ni znana, saj so jih njihovi beduinski skrbniki zapustili po spopadih.

Libanonska organizacija za varstvo narave je zato razpisala nagrado v znesku tisoč dolarjev za tistega, ki bi imel kakršno koli informacijo o tej ptici, ki je tik pred izumrtjem. Samičko so poimenovali Zanobija, saj se je tako imenovala kraljica Palmire. Zanobija je namreč trenutno edina ptica te vrste, ki pozna selitveno pot v Etiopijo, kjer ptice prezimijo. Brez nje se ptice v ujetništvu ne bodo znale naučiti poti in bi lahko v Siriji izumrle, po pisanju BBC-ja opozarjajo ornitologi. "Kultura in narava hodita z roko v roki, kar lahko vojna uniči, a nihče ne more oživiti vrste, ki izumrejo," je dejal vodja omenjene libanonske organizacije.

Irak zavrača kritike
Iraški premier Hajder Al Abadi je medtem zavrnil kritike na račun iraške vojske, ki ji pred dobrim tednom dni ni uspelo ubraniti mesta Ramadi. To je znova v rokah IS-ja. Po mnenju ameriškega obrambnega ministra Ashtona Carterja iraška vojska nima volje za boj proti skrajnežem. Kljub temu, da so bile iraške sile številčno v premoči, so se odločile za umik, je v nedeljo opozoril Carter: "Lahko jim ponudimo urjenje, lahko jim damo opremo - vendar jim ne moremo dati volje za bojevanje."

A iraški premier Al Abadi je v pogovoru za BBC branil iraške varnostne sile. Džihadisti so zavzeli le "manjše območje znotraj Ramadija", medtem ko so vladne sile pridobile moč na območjih zunaj mesta, je zatrdil. Izguba Ramadija ni sprožila vprašanj le glede strategije, ki jo v boju proti Islamski državi ubira Bagdad, temveč tudi glede ravnanja Washingtona. Meseci zračnih napadov in napotitev vojaških svetovalcev v pomoč iraškim varnostnim silam namreč za zdaj niso bili kos agresivni taktiki sunitskih skrajnežev.

Iraška vojska ostaja brez pomoči ZDA
Poveljnik enote iranske revolucionarne garde Kasem Sulejmani, ki prav tako svetuje iraškim silam, je tako okrcal ZDA, češ da one nimajo volje za boj proti IS-ju in niso storile ničesar, da bi pomagale iraškim varnostnim silam v boju za Ramadi. "Gospod Obama, kakšna je razdalja med Ramadijem in oporiščem Al Asad, kjer so nameščena ameriška letala?" je v nedeljo dejal Sulejmani. "Kako ste lahko v tej državi pod pretvezo, da ščitite Iračane, a ne naredite ničesar? To je tako, kot da bi bili sokrivec v zaroti," je dodal.

Šiitski Iran ima svoje vojaške svetovalce tako v Siriji kot Iraku in vladama obeh držav nudi tudi finančno in vojaško podporo v boju proti Islamski državi. Po poročanju iranskih medijev je bil Sulejmani dejaven v Iraku, še posebej marca, ko so šiitske milice pomagale znova prevzeti Tikrit iz rok skrajnežev.