V svoji razsodbi je sodnica Carmen Mullen zapisala, da je bila obsodba Stinneyja velika krivica in "resnično nesrečna epizoda v naši zgodovini", tožilstvo pa da ni opravilo svoje naloge varovanja fantovih ustavnih pravic.

Stinney je bil aretiran, obsojen in usmrčen v razmiku treh mesecev, brez možnosti pritožbe. Sojenje je trajalo le dve uri in pol, obramba (davčni odvetnik, ki ga je določilo sodišče) je bila brez prič, tožilstvo je imelo tri - moškega, ki je trupli odkril, in dva zdravnika, ki sta opravila obdukcijo.

Porota, v celoti sestavljena iz belopoltih porotnikov, je potrebovala 10 minut, da je Stinneyja obsodila zaradi umora 11-letne Betty June Binnicker in 8-letne Mary Emme Thames v segregiranem delavskem južnjaškem mestecu Alcolu. Južna Karolina je bila v tistem času v samem osrčju vladnega segregacijskega rasizma, znanega pod imenom "Jim Crow".

Brez pravih dokazov
Trupli en dan pogrešanih deklic so našli v potoku 25. marca 1944. Obe sta bili zabodeni s klinom za pritrditev tračnic, po glavi pa sta imeli hude poškodbe. Ko so ju zadnjič videli, naj bi se pogovarjali s Stinneyjem, ki se je igral zunaj s svojo sestro, zato je postal nemudoma prvi in edini osumljenec ter zaslišan brez prisotnosti odvetnika.

Po Georgeevi aretaciji so njegovega očeta odpustili, družini pa dali možnost, da ali zapusti mesto ali pa jih bodo linčali. Stinneyjevi so bili tako prisiljeni pobegniti in zapustiti 14-letnika brez podpore med sojenjem. Stinneyja so usmrtili 16. junija 1944 in do danes ostaja najmlajši, usmrčen v ZDA v 20. (in 21.) stoletju. Ker je bil premajhen in predroben za električni stol, mu je bila maska prevelika, ogrodje za elektrode pa so le stežka namestili.

Večina dokumentov s prvotnega sojenja, vključno s Stinneyjevim domnevnim priznanjem in prepisom primera, se je v tričetrt stoletja izgubila, ostalo je le nekaj strani težko čitljivih zapiskov. Čeprav pravni strokovnjaki Stinneyjevi družini - med drugim dvema sestrama in bratu - ni dajalo veliko upanja za uspeh, pa je ta januarja vseeno na sodišču vložila prošnjo za razveljavitev obsodbe.

Zgled krivične obsodbe
Sodnica Mullenova je med drugim v obrazložitvi dejala še, da je bilo "zelo verjetno, da je bil obtoženec prisiljen v priznanje zločina zaradi razlike moči med njegovim položajem 14-letnega Afroameričana, ki ga je prijela belopolta, poenotena policija v majhnem, segregiranem mestu v Južni Karolini". "Za priznanje se preprosto ne more reči, da je prostovoljno, glede na dejstva in okoliščine tega primera."

Stinneyjev primer strokovnjaki že leta kritizirajo kot "v najboljšem primeru sumljiv, v najslabšem pa velika nepravična sodba", in ga podajajo kot primer številnih krivic, ki so doletele temnopolte Američane na sodiščih v prvi polovici 20. stoletja.