Le dan potem, ko se je iz Iraka umaknil še zadnji ameriški vojak, so se znova razplamtele etnične napetosti, ki jih je spodbudil nalog za aretacijo sunitskega podpredsednika Tarika Al Hašemija zaradi obtožb o terorizmu. To je takoj vzbudilo bojazen, da bo že po enem letu razpadla težko oblikovana šibka vladna koalicija, še bolj pa je vse strah ponovitve sektaškega nasilja med suniti in šiiti, ki so mu bili Iračani priča med letoma 2006 in 2007.

Zaradi obtožb proti najvišjemu političnemu predstavniku sunitov se je celotni sunitski blok Al Irakija iz protesta odločil za bojkot parlamenta, medtem ko je sunitski namestnik premierja Saleh Al Mutlak opozoril, da Irak čakata "kaos in katastrofa". Hašemi, ki se trenutno zadržuje na avtonomnem kurdskem območju na severu Iraka, je zanikal vse obtožbe.

Iraško notranje ministrstvo, ki je izdalo nalog za aretacijo Hašemija, je v ponedeljek sporočilo, da so njegovi varnostniki priznali sodelovanje v terorističnih napadih. Priznanja varnostnikov je celo predvajala državna televizija. Hašemi zatrjuje, da gre za izmišljotino in zaroto iraškega šiitskega premierja Nurija Al Malikija, ki poskuša zatreti prizadevanja za narodno spravo.

Dogajanje v Iraku pozorno spremljajo Američani, ki so se po skoraj devetih letih umaknili iz še vedno nemirne države. Ameriški podpredsednik Joe Biden je po telefonu že poklical Al Malikija in mu naročil, da se sestane z drugimi iraškimi voditelji in poskuša zgladiti razlike. Biden je dejal, da so ZDA zavezane dolgoročnemu strateškemu partnerstvu z Irakom ter da podpirajo partnersko vladno koalicijo in delovanje v skladu z zakoni ter ustavo.

Republikanci že kritizirajo Obamo
Analitik Michael O'Hanlon z Brookings Instituta v trenutnih dogodkih vidi veliko nevarnost za izbruh sektaškega nasilja, če bi bilo morebitno sojenje Hašemiju sprejeto kot politično motivirano, kot trenutno kaže. Za to obstaja še posebej nevarnost, ker je premier Al Maliki že pred tem skušal uporabiti sodišča za podporo svojim ciljem kot na primer poskus diskvalifikacije kandidatov pred parlamentarnimi volitvami pred dvema letoma.

Napetosti v Iraku so že izkoristili nasprotniki ameriškega predsednika Baracka Obame, ki mu očitajo, da se je prezgodaj odločil za umik ameriških vojakov, to je, potem ko so sredi leta propadla pogajanja z iraško stranjo glede nadaljnje navzočnosti ameriških vojakov po koncu leta 2011.

Republikanski tiskovni predstavnik odbora za obrambo predstavniškega doma Buck McKeon je dejal, da vseskozi obstaja bojazen pred sektaškim nasiljem po Obamovi odločitvi za umik in prav zato so poveljniki opozarjali, da bi moral tudi po koncu letošnjega leta v Iraku ostati del ameriških vojakov.