Zakon je pred tem v začetku tedna že sprejel ameriški senat. Kot je za Radio Slovenija poročala Špela Novak, gre za pomembno politično zmago predsednika Joeja Bidna, ki napoveduje dejavno vlogo v boju za omejevanje podnebnih sprememb, vendar pa okoljske organizacije opozarjajo, da morajo ZDA, da bi izpolnile dane zaveze, storiti več.

Subvencije za nakup novih in rabljenih električnih avtomobilov in toplotnih črpalk, davčne olajšave za vlaganja v proizvodnjo sončne in vetrne energije in kazni za izpuste metana, s čimer naslavljajo zlasti kmetijski sektor, so med poglavitnimi ukrepi, s katerimi naj bi Združene države Amerike do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjšale za približno 40 odstotkov.

To bo imelo tudi druge pozitivne posledice. Taj Zavodnik iz društva Focus je dejal, da naj bi ukrepi ustvarili okoli 1,5 milijona dodatnih delovnih mest, v ZDA naj bi se izognili tisočim prezgodnjim smrtim zaradi zdravstvenih razlogov.

Sprejetje zakona okoljske organizacije ocenjujejo kot pomemben korak za državo, ki doslej dolga leta podnebnih ukrepov ni mogla spraviti v zakonodajo. Vendar je po drugi strani ta korak nezadosten in ne omogoča izpolnitve že danih ameriških zavez za zmanjšanje izpustov v sklopu pariškega sporazuma.

Tudi ta zakonodajni paket pa vključuje več koncesij "fosilnemu kapitalu", še opozarja Zavodnik. ZDA ostajajo na vrhu pri subvencioniranju fosilnih goriv. Zato tudi ta zakon ne zadostuje, da bi lahko Združene države na podnebni konferenci, ki bo novembra v Šarm el Šejku, nastopile kot zgled za druge države.