"Rusija se ni držala pogodbe. Dokler je ne bodo spoštovali, se umikamo," je poudaril Trump, ki naj bi Moskvo o umiku iz pogodbe obvestil v petek. Umik bo uradno začel veljati čez šest mesecev.
Washington: Rusija ne dovoli poletov nad Kaliningradom
Washington trdi, da Moskva krši pogodbo, ker ne dovoli poletov nad določenimi območji, vključno z rusko eksklavo Kaliningrad. "Prav tako nam niso dovolili poletov nad vojaškimi vajami," je marca zatrdil ameriški obrambni minister Mark Esper. "Za številne naše zaveznike v Natu je pomembno, da lahko izvajajo te polete," je dodal.
Rusija opazovala Trumpovo igrišče za golf?
New York Times poroča tudi, da Trumpu ni bilo všeč, ker je Rusija opazovala njegovo igrišče za golf v Bedminstru v zvezni državi New Jersey pred tremi leti. Po navedbah časopisa bi bil lahko odstop od te pogodbe zgolj uvod v odstop od še edine veljavne pogodbe med Rusijo in ZDA novi Start, ki omejuje njuno jedrsko orožje. Izteče se februarja 2021.
Rusija: ZDA le iščejo izgovor za umik, ki bo udarec sistemu vojaške varnosti v Evropi
Na ruskem zunanjem ministrstvu so v odzivu sporočili, da je umik iz dogovora neutemeljen. "Ni prvič, da skušajo ZDA stvari predstaviti, kot da Rusija krši nekaj, da bi to uporabile kot izgovor za umik iz dogovorov o nadzoru nad orožjem," so poudarili. Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je ob tem dejal, da bo umik škodoval sistemu vojaške varnosti v Evropi. "Naše stališče je povsem jasno in nespremenljivo – ameriški umik iz pogodbe bo samo še en velik udarec sistemu vojaške varnosti v Evropi, ki so ga oslabile že prejšnje poteze te administracije," je poudaril. Pri tem je omenil odstop ZDA od dvostranske pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF). "Ta korak ne bo oslabil zgolj strateške stabilnosti in vojaške varnosti v Evropi, ampak bo škodoval tudi interesom drugih pogodbenic tega evropskega dogovora," je še poudaril Gruško. Dodal je, da Moskva še ni prejela uradnega obvestila ZDA o umiku.
Pogodba v veljavi od leta 2002, Slovenija pristopila 2004
Pogodba o odprtih zračnih prostorih je bila podpisana leta 1992, veljati pa je začela 1. januarja 2002. Trenutno v njej sodelujejo ZDA, Rusija in še 32 drugih držav, večinoma članice zveze Nato. Slovenija je k pogodbi pristopila leta 2004 in od takrat izvaja polete nad ozemljem drugih držav ter sprejema prelete drugih držav nad slovenskim ozemljem.
Namen pogodbe krepitev varnosti in zaupanja
Namen pogodbe je krepitev varnosti in zaupanja v evroatlantskem prostoru. Pogodba določa režim zračnega opazovanja in snemanja, uporabo in razširjanje pridobljenih informacij. Vsaka pogodbenica ima pravico izvajati opazovalne polete nad ozemljem drugih držav pogodbenic in dolžnost sprejemati opazovalne polete nad svojim ozemljem od drugih držav v skladu z določenimi kvotami.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje