Kot navaja britanski časnik, bo vsem odraslim med 18 in 29 let, ki so bili naročeni na cepljenje z AstraZeneco v petek to odpovedano, pozvani pa bodo, naj s svojim osebnim zdravnikom govorijo glede cepiva, s katerim želijo biti cepljeni. V petek tako ne bo cepljenih več tisoč ljudi, med njimi so mlajši zdravstveni delavci in socialni delavci in ljudje, ki živijo s sorodniki, ki imajo zmanjšan imunski sistem.
V sredo so pomisleki glede možne povezave med cepivom in krvnimi strdki privedli so spremembe smernic vladnega odbora za cepljenje in imunizacijo. Ta je sklenil, da mora biti iz previdnosti mlajšim od 30 let ponujena tudi možnost cepljenja s katerim drugim cepivom.
Bruselj poziva k okrepitvi zaupanja v AstraZeneco
Evropska unija je medtem pozvala članice, naj okrepijo zaupanje javnosti v cepivo AstraZenece, tako da pripravijo enotno in usklajeno strategijo o tem, katere skupine ljudi cepiti s tem cepivom. Evropski komisar medtem opozarja, da ne bo "običajnega" poletja.
Potem ko je Evropska agencija za zdravila sporočila, da so neobičajni krvni strdki zelo redek stranski učinek cepiva proti covidu-19 podjetja AstraZeneca in da koristi cepljenja pretehtajo tveganje, so v sredo zvečer o tem razpravljali ministri za zdravje Evropske unije. Minister Janez Poklukar je pozval k enotnemu odzivu držav na ugotovitve kot tudi poenotenim merilom za določitev starostne meje.
"Odločitve vplivajo na vse"
Ugotovitve Evropske agencije za zdravila bodo imele neposreden in takojšen vpliv ne le na nacionalne načrte cepljenja, ampak tudi na zaupanje državljanov v cepiva proti covidu-19, so menili v portugalskem predsedstvu. "Odločitev glede uporabe cepiva AstraZenece je tehnična, ne politična. Moramo slediti znanstvenim podatkom, ki nam jih posreduje EMA. Ne pozabimo, individualne odločitve vplivajo na vse," je po poročanju Guardiana dejala portugalska ministrica za zdravje Marta Temido. Usklajeni odziv bi bil namreč ključen za ustavitev širjenja dezinformacij.
V Belgiji bodo z AstraZeneco cepili le starejše od 55 let, omejitev uvedli tudi Španija in Italija ...
Tudi evropska komisarka za zdravje Stella Kyriakides je ministre pozvala k usklajenemu pristopu, s katerim bi okrepili zaupanje javnosti. A se je kmalu po tiskovni konferenci Evropske agencije za zdravila, na kateri so med drugim pojasnili tudi, da še ni mogoče opredeliti skupin tveganja, za omejitev uporabe cepiva Astrazenece odločila tudi Belgija. Z njim bodo cepili le starejše od 55 let – omejitev, ki že velja tudi v sosednji Franciji, medtem ko bodo tistim med 18. in 55. letom od zdaj na voljo cepiva podjetij Pfizer in BioNTech ter ameriške Moderne, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Mojca Širok. "Po 56. letu cepljenje bistveno zmanjša tveganja za hospitalizacijo in smrt, medtem ko pričakovani sekundarni učinki ostajajo izjemno redki," so sporočile zdravstvene oblasti.
Italija in Španija pa sta sporočili, da bosta uporabo cepiva omejili na starejše od 60 let. Italija je bila ena izmed več držav EU-ja, ki so že pretekli mesec začasno prekinile cepljenje z AstraZeneco. Kot je dejal Franco Locatelli, ki vodi skupino strokovnjakov, ki vladi svetuje glede novega koronavirusa, cepljenje s cepivom priporočajo za starejše od 60 let. Kot je poudaril Locatelli, podatki glede krvnih strdkov kažejo zgolj na povezavo s cepljenjem s prvim odmerkom. Težav s prejemom drugega odmerka za mlajše od 60 let tako po njegovih besedah ne bi smelo biti.
Tudi Nemčija in Nizozemska priporočata zgolj cepljenje starejših od 60 let.
... ne pa tudi Avstrija
Drugačno strategijo imajo v Avstriji, kjer bodo cepivo AstraZenece še naprej uporabljali v vseh deželah in za vse starostne skupine. "Pozitiven odnos med koristmi in tveganji je bil potrjen pri ljudeh vseh starostnih skupinah in ne glede na spol," so zapisali po posvetu ministrstva za zdravje z zdravstvenimi oblastmi posameznih dežel. "Zato bo tudi še naprej vsako odobreno cepivo priporočeno za vse skupine."
Avstralija in Filipini omejili cepljenje z AstraZeneco
Vrsti držav, ki so se zaradi primerov krvnih strdkov po cepljenju odločile, da s cepivom AstraZenece proti covidu-19 ne bodo cepile mlajših od 50 let, se je pridružila tudi Avstralija. S tem cepivom tako ne bodo cepili mlajših od 50 let, razen z drugim odmerkom tiste, ki po prvem odmerku niso imeli stranskih učinkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V državi so doslej imeli le en primer nastanka krvnih strdkov pri osebi, ki je bila cepljena z AstraZeneco. Prva
pošiljka AstraZenece je prispela v Avstralijo konec februarja, vendar so izvor pošiljke skušali prikriti, saj je družba v tistem času že zamujala z dobavami Evropski uniji. Prvih 300.000 odmerkov cepiva je tako na letališče v Sydneyju prispelo 28. februarja, en mesec pred tem pa je Evropska komisija sprejela ukrepe glede omejevanja izvoza cepiv, ki se jih proizvede v EU. Še eno večjo pošiljko je Avstralija prejela v marcu, potem ko je Italija v okviru mehanizma EU že uradno blokirala izvoz 250.000 odmerkov v Avstralijo.
Tiskovni predstavnik avstralskega premierja Scotta Morrisona se na poročanja ni želel odzvati. Drugi vir pa je sporočil, da Avstralija ne želi niti potrditi niti zanikati poročila. "Zaradi integritete dobavne verige in nacionalne varnosti ne razkrivamo izvora posameznih pošiljk cepiva," je povedal.
Na Filipinih pa so začasno ustavili cepljenje z AstraZeneco za mlajše od 60 let. Filipinska uprava za hrano in zdravila (FDA) je sporočila, da je to previdnostni ukrep, s katerim želijo zaščititi vse državljane.
Slovenija: Brez spreminjanja strategije
Slovenski minister za zdravje Poklukar je poudaril, da bi bilo v nastalih razmerah dobrodošlo, če bi bile države enotne – po možnosti tudi glede meril za starostno mejo za cepljenje, če bi bilo to potrebno. Minister bo posvetovalno skupino za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) tudi pozval, da ugotovitve Evropske agencije za zdravila obravnava in poda strokovno stališče, so še sporočili z ministrstva.
Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju Bojana Beović je dejala, da Slovenija svoje strategije cepljenja ne bo znova spreminjala, saj jo je pravkar. Cepivo AstraZenece tako pri nas ostaja rezervirano za ljudi v starosti od 60 do 65 let.
Kljub pozivom iz Bruslja pa države članice EU-ja pri uporabi cepiva AstraZenece ubirajo različne pristope – 17 izmed 27 držav ima glede uporabe tega cepiva določene omejitve.
Krvni strdki zelo redki stranski učinki cepiva
Spomnimo, EMA je v sredo sporočila ugotovitev, da je treba neobičajne krvne strdke v kombinaciji z nizko ravnijo trombocitov opredeliti kot zelo redke stranske učinke cepiva britansko-švedske družbe AstraZeneca proti covidu-19. Obenem pa je potrdila, da koristi od cepiva še vedno ostajajo večje od tveganj, in pristojne pozvala k nadaljnji uporabi cepiva.
Nemčija se bo dvostransko pogovarjala za dobavo Sputnika V
Nemški minister za zdravje Jens Spahn je napovedal dvostranske pogovore z Rusijo glede morebitne dobave cepiva proti covidu-19 Sputnik V. Poudaril je, da je nujen predpogoj odobritev ruskega cepiva v Evropski uniji, za to pa mora Rusija predložiti vse zahtevane podatke.
Evropska komisija je v sredo sicer sporočila, da glede Sputnika V ne bo sklepala nabavnih pogodb, kot je bilo to pri drugih cepivih. Spahn je zato napovedal pogovore z Rusijo glede okvirnih količin cepiva in rokov dobave. "Da bi res pripomoglo k našim razmeram, bi morala dostava slediti v prihodnjih dveh do štirih, petih mesecih, če ne bomo imeli tako ali tako več kot dovolj cepiva," je dodal Spahn. Minister zato pričakuje, da bo Rusija sporočila obvezujoče količine in termine.
Ruski državni sklad za neposredne naložbe (RDIF), ki je financiral razvoj cepiva Sputnik V, je danes na Twitterju sporočil, da so s predstavniki nemške vlade začeli pogovore o sklenitvi predpogodbe za nakup cepiva.
Predstojnik nemške stalne komisije za cepiva Thomas Mertens je ocenil, da so do zdaj objavljeni podatki o Sputniku V zelo obetavni, ne ve pa, ali ima Evropska agencija za zdravila (EMA) dostop do dodatnih podatkov. Sam sicer ne oporeka odobritvi ruskega cepiva.
Spahn je glede cepiva AstraZenece dejal, da bodo še naprej z njim cepili le starejše od 60 let, saj imajo na voljo še dovolj različnih cepiv, ki jih lahko uporabijo za mlajše.
Na Češkem odmevajo dogovori glede Sputnika V
Na Češkem je postalo cepivo Sputnik V glavna tema. Cepivo naj bi namreč s položaja odneslo nekdanjega ministra za zdravje Jana Blatnyja, ki je nasprotoval dobavi pred odobritvijo v Evropski uniji. Glede nabave Sputnika V si je medtem premislil premier Andrej Babiš, ki je prvi zagovarjal uporabo cepiva pred odobritvijo v EU-ju.
Blatny naj bi vztrajno nasprotoval, da bi Češka sledila zgledu Madžarske in začela cepiti s Sputnikom V, preden bi ta dobil zeleno luč Evropske unije. S tem je jezil predvsem češkega predsednika Miloša Zemana, ki je goreči zagovornik ruskega cepiva in je zato zahteval razrešitev ministra.
Babiš sicer zavrača, da je razlog za odhod Blatnyja, ki je bil na položaju manj kot pol leta, spor glede cepiva. Liberalno-konservativna opozicija in mediji pa to navajajo kot glavni razlog.
Konec februarja je idejo o uporabi Sputnika V v državi predstavil ravno Babiš, češ da bi bilo to mogoče tudi pred odobritve EME. Ob predstavitvi novega ministra za zdravje Petra Arenbergerja v sredo pa je Babiš spremenil stališče. Zatrdil je, da na Češkem ne bodo uporabljali ruskega cepiva brez odobritve EME. Arberger je na drugi strani omenil možnost klinične študije Sputnika V na Češkem. Za to bi zadostovala odobritev češkega regulatorja, je pojasnil.
Zeman pa vztraja pri svojem stališču glede ruskega cepiva. Na prisegi novega ministra je bil kritičen do vseh dvomljivcev, češ da s tem škodijo Češki in nosijo soodgovornost za ljudi, ki umirajo zaradi pomanjkanja cepiv.
Češka je ena od bolj prizadetih držav v pandemiji covida-19, doslej so potrdili več kot 1,5 milijona okužb, umrlo je več kot 27.000 ljudi. Babiševa vlada je pod velikim pritiskom tudi zaradi počasnega cepljenja. Tako so morali preložiti odprtje centra za cepljenje v Pragi v maju za mesec dni, saj nimajo na voljo dovolj cepiv. Babiš kljub temu vztraja, da bodo do poletja cepili 70 odstotkov prebivalstva.
Slovaška: Sukl ne more zagotoviti varnosti ruskega cepiva, dobavljenega marca
Slovaški inštitut za nadzor zdravil (Sukl) je danes sporočil, da niso mogli ugotoviti, ali je rusko cepivo proti covidu-19 Sputnik V, ki ga je Slovaška prejela v marcu, varno. Poudarili so, da cepivo ni enako tistemu, ki ga uporabljajo v tujini in da jim ruski proizvajalec ni posredoval 80 odstotkov podatkov, ki jih potrebujejo za oceno varnosti. V inštitutu so izpostavili, da cepivo Sputnik V, ki so ga uporabili v predkliničnih testih in kliničnih študijah, ki so bile objavljene v reviji Lancet, "nima enakih značilnosti in lastnosti kot cepivo, ki ga je uvozila Slovaška". To cepivo in cepivo, ki ga uporabljajo v okoli 40 državah po svetu, "povezuje samo ime", je poudaril inštitut v poročilu.
Breton: "Običajno" poletje je še zelo daleč
Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je v blogu zapisal, da ruska in kitajska cepiva proti covidu-19 kratkoročno ne bodo mogla prispevati h kampanji cepljenja v Evropski uniji. Ob tem je dejal, da bo v EU-ju do sredine julija dovolj cepiva za cepljenje 70 odstotkov odraslih.
V zapisu, objavljenem na družbenem omrežju Linkedin, je Breton poudaril, da ruska in kitajska cepiva vedno komentira z industrijskega vidika. "Ali lahko prispevajo k evropskemu portfelju cepiv in našemu cilju precepljenosti do poletja 2021? Bojim se, da je odgovor ne," je poudaril.
Vsako podjetje, ki želi začeti proizvajati novo cepivo, bo potrebovalo najmanj deset mesecev, je dodal komisar iz Francije. "Zato nobeno od teh novih cepiv ne bo moglo dobaviti odmerkov pred koncem leta. Zato moramo našo evropsko industrijsko proizvodnjo usmeriti v cepiva, ki so že bila ali pa bodo kmalu odobrena," je poudaril v zapisu ob dveh mesecih delovanja delovne skupine za okrepitev proizvodnje cepiv proti covidu, ki jo vodi.
Ob tem je poudaril, da se proizvodne zmogljivosti v Uniji hitro povečujejo. Pričakuje, da bo do konca leta EU dosegel zmogljivost za proizvodnjo treh milijard odmerkov letno.
Na vprašanje, ali bodo lahko Evropejci letos znova uživali v običajnem poletju, je odgovoril, da je "običajno" še zelo daleč. Pričakuje, da bo poletje podobno kot lani. Velika razlika bo po njegovih besedah cepljenje. Ob dobavljenih 108 milijonih odmerkih v prvem četrtletju in napovedanih 360 milijonih v drugem bo lahko Unija članicam do sredine julija dobavila dovolj odmerkov za cepljenje okoli 70 odstotkov odraslih prebivalcev.
Te odmerke bo seveda treba uporabiti, je poudaril. "Države članice morajo biti pripravljene na pospešitev dobav. Organizirati morajo množično cepljenje in kampanje za to, da bi državljane prepričali, naj se cepijo," je pozval.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje