"V Ukrajini potekajo protiofenzivne in obrambne akcije, o katerih pa ne bom podrobno govoril," je na novinarski konferenci dejal Zelenski. "Zaupati morate naši vojski in jaz ji zaupam," je dodal. Da je ukrajinska vojska začela dolgo pričakovano protiofenzivo, je v petek izjavil ruski predsednik Vladimir Putin, ki pa je poudaril, da Kijevu do zdaj "ni uspelo" doseči ciljev.

"Zanimivo je, kaj je Putin dejal o naši protiofenzivi. Pomembno je, da Rusija čuti, da jim ne preostane več veliko časa," se je danes na te navedbe odzval Zelenski.

Dodal je, da je vsak dan v stiku z vojaškimi poveljniki, vključno s poveljnikom oboroženih sil Valerijem Zalužnim, in "vsi so zdaj pozitivno naravnani – povejte to Putinu".

Kanada ena najtesnejših zaveznic Kijeva

"Dobrodošli v Ukrajini," je na Twitterju zapisal namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Andrij Melnik in objavil fotografijo, na kateri Trudeauja sprejema na železniški postaji v Kijevu. Ob začetku obiska je Trudeau položil venec k spomeniku ukrajinskim padlim vojakom v bližini samostana svetega Mihaela v središču prestolnice.

Ottawa velja za eno največjih podpornic Kijeva pri obrambi pred rusko invazijo in je Ukrajini podarila bojne tanke leopard, še poroča DPA. Trudeau je ukrajinsko prestolnico nazadnje obiskal maja lani. Takrat si je ogledal tudi močno uničeno predmestje Irpinj.

Novi napadi, nove žrtve

V ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa so bili zjutraj v ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki ubiti trije ljudje, 26 je ranjenih, je sporočila ukrajinska vojska. Medtem so ZDA napovedale dodatno obsežno vojaško pomoč Ukrajini.

Ostanki enega od sestreljenih brezpilotnih letalnikov so po navedbah južnega poveljstva ukrajinske vojske padli na večnadstropno stanovanjsko zgradbo in zanetili požar. V plamenih so umrli trije civilisti, še 26 ljudi je bilo ranjenih.

Rusija je na cilje v Ukrajini usmerila 35 brezpilotnih letal in osem raket, ukrajinska vojska pa je po navedbah letalskih sil sestrelila dvajset brezpilotnih letal iranske izdelave in prestregla dve balistični raketi. V Odesi je zračna obramba sestrelila osem letalnikov in dve raketi, je sporočilo ukrajinsko južno vojaško poveljstvo.

Ruski napadi so bili usmerjeni tudi na cilje v regiji Poltava in v Harkov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V Harkovu naj bi bil ubit 29-letnik, v Poltavi pa so ruske sile zadele vojaško letališko stezo in po besedah regionalnega guvernerja povzročile "nekaj škode na infrastrukturi in opremi".

Ruska vojska je danes sporočila, da je odbila nove ukrajinske napade v Zaporožju in južnem Donecku ter ukrajinskim enotam prizadejala velike izgube. "Skupne izgube ukrajinskih sil na omenjenih območjih so v enem dnevu znašale do 300 vojakov, devet tankov vključno s štirimi leopardi ter 11 bojnih vozil pehote," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Spopadi so potekali v bližini mesta Orihiv ter na meji med Zaporožjem in Doneckom južno od vasi Velika Novosilka, je dodal. "Vsi sovražnikovi napadi so bili odbiti," je dodal.

Večji preboj naj bi ukrajinske sile dosegle pri mestu Bahmut. Kot je danes dejal tiskovni predstavnik vzhodnega poveljstva ukrajinske vojske Sergij Čerevati, je ukrajinski vojski uspelo napredovati 1400 metrov v bližini opustošenega mesta Bahmut.

ZDA napovedale še za 2,1 milijarde dolarjev vojaške pomoči Ukrajini

ZDA so v petek napovedale 2,1 milijarde dolarjev dodatne vojaške pomoči Ukrajini, ki naj bi začela dolgo pričakovano protiofenzivo.

Ameriški sveženj pomoči zajema rakete za sisteme zračne obrambe Patriot, topniške granate, brezpilotna letala in strelivo za lasersko vodene raketne sisteme.

Novo orožje ponazarja nadaljnjo zavezanost Ukrajini, da lahko v kratkem času okrepi svoje ključne zmogljivosti, pa tudi trajno sposobnost svojih oboroženih sil, da dolgoročno branijo svoje ozemlje in odvračajo rusko agresijo, je sporočilo ameriško obrambno ministrstvo.

S tem je vrednost vojaške pomoči, ki so jo ZDA zagotovile Ukrajini od začetka leta 2021, narasla na 40,4 milijarde dolarjev.

Ruski predsednik Putin je v petek izjavil, da se je ukrajinska protiofenziva začela, Ukrajina pa tega še ni potrdila.

Nekdanji vojaški poveljnik zveze Nato, upokojeni general David Petraeus, je za Washington Post ocenil, da bo ofenziva Ukrajine na začetku potekala počasi in ob velikih žrtvah, sčasoma pa naj bi Ukrajinci z zahodnim orožjem in taktikami presegli pričakovanja in izpolnili cilje, med katerimi je, da Rusiji odvzamejo kopenski dostop do Krima.

Scholz bo kmalu govoril s Putinom

Nemški kancler Olaf Scholz je v soboto dejal, da načrtuje telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kmalu. Pozval ga bo k umiku ruskih sil iz Ukrajine.

Scholz je opozoril, da se je s Putinom pogovarjal kmalu po tem, ko je ruski voditelj pred 15 meseci dal ukaz za obsežno invazijo v Ukrajini. "Kmalu nameravam to ponoviti," je dejal na kongresu Nemške protestantske cerkve v Nürnbergu.

Pogoj za pravičen mir je, da Rusija umakne svoje vojake, je nadaljeval Scholz. V občinstvu so se občasno zaslišali vzkliki "pogajanja". Scholz pa se je odzval: "Pogajanja so v redu. Vprašanje je, kdo se s kom pogaja in o čem."

Meje v Evropi se ne bi smele premikati s silo, je dejal nemški kancler. "Prav je bilo in je prav, da pri vseh svojih dejavnostih delujemo usklajeno. Vsak korak je treba pretehtati in ne smemo delovati sami. Temu načelu smo zavezani že od samega začetka," je še poudaril.

Jedrsko orožje julija v Belorusiji

Putin je medtem v petek napovedal, da bo Rusija na začetku julija v Belorusiji namestila taktično jedrsko orožje. Priprave bodo končane 7. in 8. julija, nato pa se bo začelo nameščanje orožja, je dejal po srečanju z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Vse poteka po načrtu," je dejal Putin, ki se je z Lukašenkom srečal v svoji poletni rezidenci v letovišču Soči ob Črnem morju.

To bi pomenilo, da se bo premestitev začela tik pred vrhom Nata v Litvi, ki meji na Belorusijo. Vrh Nata v Vilni bo potekal 11. in 12. julija.

Putin je že 25. marca napovedal, da bo rusko jedrsko orožje prenesel v zaveznico in nekdanjo sovjetsko državo Belorusijo. To potezo je utemeljil z navedbo, da ZDA že leta hranijo jedrsko orožje v Evropi, tudi v Nemčiji.

Če bo načrt Moskve uresničen, bo Belorusija prvič po letu 1990, ko se je po razpadu Sovjetske zveze odpovedala jedrskemu orožju, prejela jedrske rakete.