Rusnok je bil minister za finance in industrijo v levousmerjeni vladi od leta 2001 do leta 2003.

Na položaju premierja bo zamenjal Petra Nečasa, ki je odstopil prejšnji teden po izbruhu škandala, v katerega je bila vpletena vodja njegovega kabineta, ki je za osebne interese uporabila vojaško obveščevalno službo za nezakonito zasledovanje Nečasove žene.

Po imenovanju je Rusnok obljubil, da bo hitro sestavil novo vlado, če je mogoče v dveh tednih, in vanjo povabil strokovnjake. Zeman je ob imenovanju premierja dejal, da bi lahko Rusnok vlado vodil do septembra, če se bodo parlamentarne stranke dogovorile o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev.

V ponedeljek je Zeman izrazil prepričanje, da bi se lahko tehnična vlada lotila tudi vprašanja dviga minimalne plače.

"Osebno sem prepričan, da se tehnična vlada - ne glede na dolžino svojega mandata, ki bo trajal okoli tri mesece, če bodo sledile predčasne volitve - lahko spopade s tem vprašanjem," je dejal.

Predčasne volitve želja vseh
Domači mediji in analitiki niso naklonjeni oblikovanju tehnične vlade, saj bi se s tem po njihovem mnenju povečal vpliv predsednika.

Po mnenju strokovnjaka za ustavno pravo Jana Kysele si Zeman želi ustvariti polpredsedniški sistem, tehnični vladi pa nasprotuje tudi zato, ker so proti njej parlamentarne stranke.

Dosedanja desnosredinska koalicija se zavzema za ohranitev sedanje vlade do rednih volitev maja prihodnje leto.

Na čelu vlade si želijo do takrat videti podpredsednico Nečasove Demokratske državljanske stranke (ODS) in predsednico spodnjega doma parlamenta Miroslavo Nemcevo.

V nasprotnem primeru se zavzemajo za predčasne volitve, ki so jim naklonjeni tudi opozicijski socialdemokrati (CSSD).