"Kot človek bi zaprosil srbski narod, da nam oprosti. To me je mučilo ves čas. S prošnjo za odpuščanje sem rešil svojo večletno travmo, saj kesanje osvobaja," je na skupni novinarski konferenci z Vučićem dejal češki predsednik Zeman.

Natove letalske napade leta 1999 je označil za zmoto, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Zeman je še pojasnil, da je bila Češka, ko so se začeli letalski napadi zveze Nato na tedanjo ZR Jugoslavijo, članica Nata le nekaj mesecev in ni mogla najti še kakšne države, ki bi jo podprla pri nasprotovanju napadom.

"Ostali smo sami. Kljub temu nas to ne opravičuje, šlo je za pomanjkanje poguma," je po poročanju češke tiskovne agencije ČTK priznal Zeman.

Češki predsednik je še dejal, da je srbski narod češkemu narodu izrazil podporo v letih 1938 in 1968. "In to smo mu povrnili z bombardiranjem. Zato bi se ob tej priložnosti moral opravičiti za bombardiranje takratne Jugoslavije," je dejal.

Zeman je že pred dvema letoma v pogovoru za ČTK dejal, da je bila odobritev bombardiranja nekdanje ZR Jugoslavije leta 1999 napaka. V tistem času je bil Zeman predsednik češke vlade.

Vučić: Srbski in češki narod sta odslej bratska naroda

Srbski predsednik je v današnjem odzivu dejal, da srbski in češki narod odslej nista samo prijateljska, temveč bratska naroda. Poudaril je, da je Zeman prvi predsednik, ki se je opravičil, a meni, da ne tudi zadnji. Napovedal je tudi obisk češkega predsednika v Srbiji konec leta, ko naj bi v Beogradu odprli Češko hišo.

Vučić je še sporočil, da sta se predsednika pogovarjala o gospodarskem sodelovanju in mogočih čeških naložbah v Srbiji. Vučić v sredo nadaljuje obisk na Češkem, sešel se bo še s predsednikoma obeh domov parlamenta in premierjem Andrejem Babišem.

Leta 1999 Nato 78 dni bombardiral ZR Jugoslavijo

Nato je 24. marca 1999 začel operacijo Zavezniška sila, ki je trajala do 1. junija istega leta. Eden od ciljev operacije je bil umik jugoslovanskih oboroženih sil s Kosova. Za letalske napade se je zavezništvo odločilo po večtedenskih neuspelih poskusih mednarodne skupnosti, da bi s pogajanji prepričala pokojnega predsednika ZR Jugoslavije Slobodana Miloševića h končanju nasilja srbskih sil nad kosovskimi Albanci, ki so ga začele februarja 1998.

V napadih, ki so trajali 78 dni, je bila poškodovana infrastruktura, gospodarski objekti, šole, zdravstvene ustanove, medijske hiše, kulturni spomeniki, samostani in cerkve v takratni ZR Jugoslaviji. Po različnih ocenah je umrlo od okoli 500 do 1300 ljudi. Gospodarsko škodo so ocenili na od 30 do 100 milijard ameriških dolarjev.