Moldavijsko prestolnico je na največjem protestu v zgodovini države preplavilo nekaj manj kot 100.000 protestnikov. Od države zahtevajo pojasnilo za izginotje 1,5 milijarde ameriških dolarjev iz treh državnih bank, kar je že vplivalo na življenjski standard državljanov, poroča agencija AP. Organizatorji protesta vztrajajo, da bodo na ulicah toliko časa, dokler ne bodo dosegli svojega, torej odstop predsednika Nicolaeja Timoftija in premierja Valeriuja Streleta (Liberalnodemokratska stranka) ter še nekaterih drugih pomembnih uradnikov in kazen za vse vpletene.

Hkrati so napovedali, da bodo predlagali svoje kandidate, torej, politično alternativo zdajšnji oblasti, "da bodo lahko ljudje na naslednjih volitvah imeli izbiro", poroča RT.com.

Nedavno razkritje bančne prevare je pokazalo na široko razvejano korupcijo v državi in moč oligarhov v državi s 3,5 milijona prebivalcev. Iz treh državnih bank - Savings Bank, Social Bank in Unibank - je namreč še pred lanskimi novembrskimi parlamentarnimi volitvami izginilo 1,5 milijarde ameriških dolarjev, še poroča AP.

Izginila osmina BDP-ja
To je kar osmina moldavskega bruto domačega proizvoda. Razkritje prevare je vplivalo na padec vrednosti moldavskega leva, skokovito povečanje inflacije in padec življenjskega standarda v državi. Del zneska naj bi bil prenakazan na ruske banke, ki so v lasti moldavskih in ruskih investitorjev.

Po navedbah organizatorjev, državljanske pobude Dostojanstvo in pravičnost, se je pred sedežem vlade zbralo okoli 100.000 ljudi, po navedbah policije pa 25.000. Med protesti je policija aretirala več protestnikov, ki so poskušali vdreti na sedež generalnega tožilstva v prestolnici, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Premier pripravljen ponuditi roko
Premier Valeriu Strelet se je že sešel s protestniki in tudi izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore. Strelet je na položaju premierja od konca julija in si tako kot njegovi predhodniki želi, da bi Moldavija, ki je že več let v krizi, vstopila v EU. Proruska opozicija v moldavskem parlamentu na drugi strani si želi, da bi se ta nekdanja republika nekdanje Sovjetske zveze tesneje povezala z Rusijo.

Zmaga proevropskih strank
Na lanskih parlamentarnih volitvah v eni najrevnejših evropskih držav so volivci odločali predvsem o tem, ali naj država nadaljuje proevropsko usmeritev ali naj znova okrepi povezavo z Rusijo. Zmagale so tri proevropske stranke, ki so skupaj dobile 44-odstotno podporo. Največja posamična stranka v parlamentu po volitvah 30. novembra lani so proruski socialisti, ki so v parlamentu zasedli 25 sedežev. V kampanji so se zavzemali za tesnejše gospodarske in politične odnose z Rusijo.

Dva meseca po parlamentarnih volitvah v Moldaviji sta se dve proevropski stranki odločili za oblikovanje manjšinske vlade. Liberalnodemokratska in Demokratska stranka, ki skupaj zasedata 42 sedežev v parlamentu, sta se po večtedenskih mučnih pogajanjih dogovorili o koalicijski pogodbi. Nato pa so se julija letos Demokratska stranka, Liberalnodemokratska stranka in Liberalna stranka, ki imajo v parlamentu skupaj 55 od 101 poslanskega mesta, dogovorile, da bodo oblikovale koalicijo, ki bo imela izrazito proevropsko politiko. Na mesto premierja pa so imenovali Streleta.