Pogovore med severno- in južnokorejskim viditeljem so podprle tudi ZDA, Kitajska pa se je odzvala bolj zadržano. Foto: EPA
Pogovore med severno- in južnokorejskim viditeljem so podprle tudi ZDA, Kitajska pa se je odzvala bolj zadržano. Foto: EPA
Meja med Korejama
Maja je na južnokorejsko ozemlje po več kot 50 letih pripeljal vlak iz severne sosede. Foto: EPA

Sestanek med Roh Mu Hjunom in Kim Džong Ilom naj bi pripomogel h krepitvi vezi in spravi med obema Korejama, ki po koncu vojne leta 1953 še vedno nista uradno podpisali mirovnega sporazuma.

To bo šele drugo srečanje voditeljev teh držav v zgodovini in prvo po sedmih letih. Po srečanju junija leta 2000, ki ga je predlagal takratni južnokorejski voditelj Kim Dae Jung, pozneje je za svoja mirnovna prizadevanja prejel tudi Nobelovo nagrado, so se odnosi med državama precej izboljšali, saj so se začeli nekateri skupni gospodarski projekti, družine, ki so bile med razdelitvijo ozemlja ločene, pa so se znova lahko videle.

Možnost za nabiranje glasov
Korejski vrh, napovedan med 28. in 30. avgustom, so uradniki obeh držav pozdravili, nekateri pa svarijo, da gre le za dobro načrtovano predvolilno potezo nepriljubljenega južnokorejskega predsednika Roh Mu Hjuna. Pred decemberskimi predsedniškimi volitvami namreč za zdaj bolje kaže nacionalni stranki, ki se zavzema za ostrejšo politiko do severne sosede.

Po šeststranskih še dvostranski pogovori
Komunistična Severna Koreja pa s privolitvijo v srečanje po zaprtju jedrskega reaktorja v Jongbjonu, v zameno za katerega je dobila veliko gospodarsko in tehnično pomoč, nadaljuje postopno odpiranje zunanjemu svetu.