Žižek je spregovoril za rusko televizijo RT, tema pogovora pa sta bila predvsem vprašanje beguncev in stanje na Bližnjem vzhodu. Po Žižkovem mnenju je eden večjih problemov evropske priseljenske politike ta, da se izvaja iz neokolonialne perspektive, ki se osredotoča na "krivdo" oziroma "breme belega človeka".

Bilo bi namreč napačno kriviti Evropo za vse težave na Bližnjem vzhodu in predvidevati, da so begunci zgolj slepe žrtve, ki niso nikakor odgovorne za krizo. Kot opozarja Žižek, gre za redukcionizem, po katerem je Drugi le "nemočna, slepa žrtev, ki nima nikakršne odgovornosti", ta redukcionizem pa je "druga različica tega, čemur so v kolonialističnih časih rekli breme belega človeka". Žižek opozarja na navidezni paradoks, ko se "tisti, ki se pretvarjajo, da so najbolj odprti do migrantov, v resnici do njih obnašajo odkrito rasistično in pokroviteljsko".

Evropa se mora izogniti "pasti samopomilovanja", je dejal. Samo dejstvo, da želijo milijoni ljudi v Evropo, po Žižku dokazuje, da ljudje v Evropi še vedno vidijo nekaj. Žižek sicer zagovarja združeno Evropo, vendar ne "anonimne bruseljske evropske demokracije". Po njegovem mnenju "problem Evrope ni demokratični primanjkljaj, ampak primanjkljaj politične sile, ki bi vedela, kaj želi".

Zračni mostovi iz Sirije in Libanona
Žižek je pozval k militarizaciji reševanja t. i. migrantske krize. Evropske države morajo po njegovem mnenju na vojaški osnovi "organizirati zračne mostove in regulirati priseljevanje" v Siriji in Libanonu. Zdaj namreč prihajajo prebežniki na "neorganiziran način", meni Žižek. Beguncem je treba pomagati, je dejal, a ne na tak kaotičen način. Če bo šlo tako naprej, opozarja filozof, Evropa ne bo več Evropa, a ne v smislu islamizacije, temveč prevlade protipriseljenskega razmišljanja.

Ideja, da lahko različne kulture mirno sobivajo, so liberalne sanje, ki jih mora Evropa opustiti, trdi Žižek. "Različne kulture znotraj ene države, ki imajo različne načine življenja, tudi druga drugo obravnavajo različno," je dejal. Kot primer je navedel napade muslimanskih skrajnežev na istospolno usmerjene na Nizozemskem, Danskem in v Nemčiji.

Ob tem je Žižek dejal, da morajo Evropejci začeti odpirati vprašanja in spoznati, da imajo muslimani svoje notranje težave, kar vključuje radikalizacijo skupin, kot je t. i. Islamska država, pa tudi delitev na sunite in šiite.

Nova "os zla"
Glede odgovornosti za spopade na Bližnjem vzhodu pa Žižek vendarle opozarja na zunanje dejavnike. Uporabil je izraz "os zla", s čimer je označil navezavo med Turčijo, Izraelom in Savdsko Arabijo. Kot enega izmed virov težav je označil odkrito varnostno sodelovanje Izraela in Savdske Arabije, ki da je uperjeno predvsem zoper šiitske nasprotnike.

Medtem ko je Evropa odprla vrata beguncem, pa niso zalivske arabske države sprejele "praktično nobenega", je dejal Žižek, ki je poudaril, da gre za bogate države, precej bogatejše od Evrope, ki so bližje kriznemu območju, poleg tega pa so pretežno sunitske, tako kot večina beguncev.

Sramoten, neetičen dogovor EU-Turčija
Turčija je sicer sprejela več milijonov beguncev, obenem pa "surovo" zasleduje svoje cilje v krizi, meni filozof. Dogovor med EU-jem in Turčijo glede vračanja beguncev iz EU-ja v Turčijo v zameno za milijarde evrov, je označil za "sramotnega" in "neetičnega" za Evropo. Ta po mnenju Žižka sprejema kompromis z državo, ki je delno odgovorna za krizo.

Turčija se pretvarja, da se bojuje proti terorizmu v regiji, v resnici pa zatira Kurde, ki so "eni redkih v severni Siriji, ki se resnično bojujejo proti Islamski državi". Namen turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v boju s Kurdi je bil preprečiti (pro)kurdski stranki (HDP) vstop v parlament na zadnjih parlamentarnih volitvah, je dejal Žižek.