Na Žižkovem predavanju o politični, kulturni in gospodarski prihodnosti Evrope, ki je potekalo v enem najbolj znanih bruseljskih kulturnih središč Bozar v osrčju mesta, se je zbralo več kot 2.000 ljudi, ki so do konca napolnili dvorano.

"Ni teme, ki bi se je Žižek bal"
Belgijski filozof Frank Van de Veire, ki je odprl predavanje, je svojega slovenskega kolega bruseljskemu občinstvu predstavil kot "najbolj vznemirljivega in radodarnega filozofa tega časa". Dejal je, da je Žižek pomemben zaradi težkih analiz nekaterih velikih filozofov, na primer Georga Hegla, saj jih ne bere veliko ljudi, priljubljen pa je tudi, ker ni sodobne teme, o kateri ne govori. "Je zelo radodaren filozof, saj ni teme, ki bi se je bal. Lahko ga vprašate kar koli. S filozofi je vselej tako," je povedal Van de Veire.

Ob tem je dodal, da se na splošno strinja z Žižkovimi tezami, toda način, kako Žižek te teze oblikuje, ni vedno dovolj subtilen. Van de Veire ima problem z Žižkovo revolucionarno politiko, ki ni več v okviru demokracije, pa čeprav vedno brani demokracijo. "Tega se malce bojim," je dejal belgijski filozof.

Žižek se boji opuščanja politične demokracije
Žižek je v svojih razmišljanjih tudi v Bruslju govoril o demokraciji, dotaknil pa se je številnih trenutno zelo aktualnih tem - dolžniške krize v Evropski uniji, zamenjave politične oblasti v Italiji in Grčiji, protestnikov pred Wall Streetom in razžaljenih ter tehnokratskega Bruslja.

V kritiki evropske demokracije je Žižek izpostavil predvsem primer Italije, odstop premierja Silvia Berlusconija in imenovanja predsednika tehnične vlade Maria Montija, kar je ponazoril z besedami "barviti politiki ven, sivi eksperti not". Prepričan je, da gre ta trend očitno v smeri države v stalnem izrednem stanju in opuščanju politične demokracije.

Spomnil je tudi na to, kako se je tehnokratski Bruselj odzval na politično dogajanje v Grčiji, s paniko ob napovedi referenduma in z olajšanjem ob imenovanju novega ekspertnega predsednika vlade. "Kakor da je sporočilo, da je demokracija v redu, ko ni pomembna," je dejal Žižek in ob tem opozoril, da se bo demokracija morala na novo izumiti.

"Evropo lahko reši levičarska egalitarna vizija"
Žižek je bil oster do odnosa Evrope in Turčije do priseljencev, kjer je poudaril predvsem, da se je za zapuščino Evrope vredno boriti, saj je edinstvena, vendar je pravi problem Evropejcev vprašanje, kaj bodo naredili sami s seboj, ne pa vprašanje Turčije, muslimanov in priseljencev. "Samo obnovljena levičarska egalitarna vizija lahko reši Evropo, sicer je z nami konec," je ob koncu dejal Žižek in požel bučen aplavz ter s tem sklenil svoje predavanje.