Zagrebško sodišče, ki je primer prevzelo od Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je generaloma sodilo za zločine nad civilisti in vojnimi ujetniki med vojaško operacijo Medački žep septembra leta 1993.

Norac vedel, a ni ukrepal
Oba generala sta bila oproščena prve točke obtožnice, ki ju je bremenila poveljniške odgovornosti za zločine, vendar je bil Norac obsojen po drugi točki obtožnice, ker vedel, da njegovi podrejeni vojaki ubijajo in mučijo civiliste ter ropajo in zažigajo hiše. Glavni sodnik Marin Mrčela je dejal, da je Norac prekršil Ženevsko konvencijo o zaščiti civilistov in ravnanju z vojnimi zaporniki.

Ademi imel premalo odgovornosti
Ademija je sodišče oprostilo, saj je po mnenju sodnika vprašljivo, če je imel general albanskega rodu med operacijo sploh dovolj poveljniške odgovornosti, da bi ga lahko spoznali za krivega. Sodnica je pojasnila, da je Ademi takrat poklical vojaško policijo, vendar njegova zahteva ni bila uslišana.

Generala krivila drug drugega
Po trditvah tožilstva je bilo med operacijo ubitih 23 srbskih civilistov in pet vojnih ujetnikov ter uničenih 300 hiš, pobita pa je bila tudi živina. Trupla ubitih so našli pripadniki mirovnih sil ZN-a, potem ko se je hrvaška vojska umaknila. Po poročanju HTV-ja sta generala med sojenjem skušala krivdo prevaliti drug na drugega.

Ademijevi odvetniki so trdili, da je akcijo prek admirala Davorja Domazeta Loše vodil načelnik generalštaba Janko Bobetko, medtem ko je sektorju 1, kjer so se zgodili zločini, poveljeval Norac. Obramba tega je nasprotno trdila, da je akciji poveljeval Ademi, ki je dajal navodila Norcu, medtem ko naj sektor 1 sploh ne bi obstajal.

Za razliko od leta 2001, ko so ob aretaciji Norca potekali nasilni protesti vojnih veteranov in nacionalistov, tokrat ni bilo nobenih demonstracij. Primer Norac in Ademi je sicer prvi primer, ki ga je haaško sodišče predalo hrvaškim sodnim organom.

G. V.