Stranka haaškega obtoženca Vojislava Šešlja, ki jo v njegovi odsotnosti vodi Tomislav Nikolić, je po delnih neuradnih podatkih srbske volilne komisije na volitvah, ki se jih je udeležilo več kot 60 odstotkov volilnih upravičencev, prejela 28 odstotkov glasov in bo imela v 250-sedežni skupščini 81 sedežev.

Največja zmagovalka volitev je Demokratska stranka predsednika države Borisa Tadića, ki je v primerjavi z zadnjimi volitvami podvojila število glasov, saj je prejela nekaj več kot 23 odstotkov glasov in bo imela 65 poslancev. Sledi ji Demokratska stranka Srbije premierja Koštunice s 16,5 odstotka in 47 mandati.

Parlamentarni prag petih odstotkov je uspelo preseči še stranki G17 Mladjana Dinkića (19 mandatov), Socialistični stranki pokojnega predsednika Slobodana Miloševića (16 mandatov) in liberalni zvezi strank pod vodstvom Čedomirja Jovanovića (15 poslancev). Zunaj parlamenta pa je ostalo Srbsko gibanje obnove zunanjega ministra Vuka Draškovića.

V parlamentu bodo tudi trije poslanci madžarske manjšine, dva poslanca muslimanov in dva poslanca romske skupnosti.

Nikolić, vodja radikalcev, ki so v primerjavi z zadnjimi volitvami dobili 100.000 glasov več, je priznal, da stranka ne bo sposobna sestaviti vlade, saj z njimi v koalicijo noče iti nobena stranka.

Predsednik Demokratske stranke Boris Tadić je dejal, da bo stranka v pogajanja z drugimi šla z zahtevo po mandatarskem mestu. Obenem je poudaril, da so na volitvah proevropske stranke dobile dve tretjini glasov, kar je pomemben signal Evropi. Stranka pokojnega premierja Zorana Djindjića je sicer prejela največ glasov doslej.

Dosedanji premier Vojislav Koštunica pa je opozoril, da bi moral predsednik države (Tadić) mandatarstvo podeliti tistemu, ki bo sposoben sestaviti večinsko vlado.

Nepričakovano visoka volilna udeležba
Volitev se je udeležilo kar 60,5 odstotka volilnih upravičencev, kar je več, kot si je kdor koli upal napovedati. Na prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Srbiji je tako glas oddalo približno 4 milijone od 6,6 milijona volilnih upravičencev. To je v primerjavi s prejšnjimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami precej več.

Solana pozval k hitri sestavi vlade
Srbska republiška volilna komisija mora končne uradne izide objaviti do 25. januarja, nato pa se mora v 30 dneh sestati skupščina. Evropska unija se je na izide volitev že odzvala. Vodja njene zunanje politike Javier Solana je srbske prozahodne stranke pozval, naj čim prej sestavijo novo vlado, ki bo državo vodila proti Evropi.

Zadovoljstvo nad izidi je izrazil tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmaier, ki meni, da je izid Tadićeve stranke in preostalih demokratskih sil dobra podlaga za sestavo proevropske vlade.

Glavna tema predvolilne kampanje je bilo vprašanje prihodnjega statusa Kosova, ki je uradno še vedno del Srbije, vendar je že od leta 1999 pod upravo Združenih narodov. Večina strank, med njimi vse tri največje, neodvisnosti Kosova odločno nasprotujejo. Računajo na tradicionalno podporo Rusije, ki ima v Varnostnem svetu ZN-a možnost uporabe veta. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v nedeljo opozoril Zahod, da ne bo privolil v rešitev za Kosovo, s katero se ne bosta strinjali obe strani.