Izgubljeni prihodki v turistični panogi, padanje prejemkov ter potovalne in druge omejitve, ki so posledica pandemije novega koronavirusa, naj bi po ocenah letos v lakoto pahnila še dodatnih okoli 130 milijonov ljudi, s čimer se bo število tistih, ki se borijo s hudim pomanjkanjem hrane, povečalo na 265 milijonov.

"Covid-19 predstavlja potencialno grožnjo za milijone, ki že zdaj visijo na nitki," je dejal glavni ekonomist in direktor raziskav, ocenjevanja in nadzora pri Svetovnem programu za hrano Arif Husein. "Stopiti moramo skupaj, sicer bo cena, ki jo bomo plačali, previsoka ‒ globalna cena bo previsoka: številna izgubljena življenja in še več izgubljenih sredstev za preživetje," je dejal na brifingu v Ženevi.

Kot je poudaril, je pomembno hitro ukrepanje, da ne bi tisti, ki že zdaj živijo iz rok v usta, prodali še tisto malo, kar imajo ‒ pri tem je omenil prodajalce hrane v Keniji ‒, saj bi lahko trajalo leta, da bi spet postali samostojni. V nekaterih primerih, ko kmetje prodajajo pluge ali vole in drugo živino, bi to lahko imelo velike posledice za pridelavo hrane v prihodnjih letih, je dodal. "To so ljudje, za katere nas močno skrbi, pred covidom-19 so bili v redu, zdaj pa niso," je dejal in dodal, da še posebej zaskrbljeno spremljajo razmere v državah, kjer svojim prebivalcem ne nudijo varnostne mreže.

"Akutna kriza s hrano in preživetjem" označuje tretjo od petih faz razdelitve ZN-a in pomeni "kritično pomanjkanje dostopa do hrane in višjo podhranjenost". Najvišja stopnja oz. peta faza pomeni množično stradanje. Uradniki ZN-a niso podali natančnih informacij, kje geografsko gledano so potrebe največje, so pa potrdili, da bi lahko bila Afrika najbolj prizadeta.

Svetovni program za hrano ocenjuje, da bo letos za financiranje svojih programov potreboval med 10 in 12 milijardami dolarjev, kar je občutno več kot lani zbranih rekordnih 8,3 milijarde dolarjev, je pojasnil Husain in dodal, da bodo v prihodnjih mesecih kopičili zaloge hrane v pričakovanju večjih potreb.

Veliko tistih, ki se že zdaj spopadajo v lakoto, živi na vojnih območjih, kot je Sirija, ali območjih, ki so jih močno prizadele posledice podnebnih sprememb. Še pred pandemijo novega koronavirusa so območja v vzhodni Afriki opustošile puščavske kobilice, ki so uničile pridelke, kar je v stisko pahnilo številne, ki so zdaj odvisni od pomoči v obliki hrane.