Georgette Gagnon iz urada ZN-a za človekove pravice je poročala, da so varnostne sile v okviru zagotavljanja upoštevanja ukrepov v Nigeriji ubile 18 civilistov, v Keniji pa 20.

Na Filipinih, kjer so zaradi novega koronavirusa med drugim uvedli policijsko uro, so v zadnjih 30 dneh prijeli okoli 120.000 ljudi. Podobno je na Šrilanki, kjer so aretirali skoraj 27.000 ljudi. Urad ZN-a za človekove pravice je zaskrbljen tudi zaradi množičnih aretacij v Salvadorju, Dominikanski republiki, Hondurasu, Peruju, Jordaniji in Maroku. V Južni Afriki naj bi aretirali okoli 17.200 ljudi, ki so kršili karantenske ukrepe, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Visoka predstavnica ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet je ob tem opozorila, da nekatere vlade očitno izkoriščajo covid-19 kot pretvezo za kršenje človekovih pravic in dodatno omejevanje temeljnih pravic.

Zaskrbljujoče razmere v zaporih
Upoštevanje medsebojne razdalje in zagotavljanje higienskih standardov je v zaporih izjemno zahtevno, zato so zapori potencialna žarišča novega koronavirusa. Še posebej velike težave imajo v zloglasnih in prenatrpanih zaporih Latinske Amerike, kjer je zaprtih 1,5 milijona ljudi. Največji izbruh doslej so zaznali v zaporu Puente Alto v Čilu, kjer je okuženih najmanj 300 od 1100 jetnikov.

Sporna preiskava v Salvadorju
Al Džazira medtem poroča o spornem ravnanju zaporniških oblasti v El Salvadorju. Prejšnji petek je bilo v državi ubitih 20 ljudi, ukaz za umor pa naj bi prišel iz zaporov. Zaradi tega je predsednik Nayib Bukele odredil preiskavo zaporniških celic. Zaporniške oblasti med preiskavo niso upoštevale napotkov o medosebni razdalji, jetnike v skupnih prostorih so posedle tesno skupaj ‒ sicer z maskami na obrazih ‒ pri čemer je bila možnost okužbe zelo visoka.

Visoka predstavnica ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet, nekdanja predsednica Čila, je predtem že pozvala k izpustitvi "manj nevarnih" zapornikov v Latinski Ameriki, da bi zmanjšali možnost izbruha bolezni. Čile in Kolumbija sta izpustila že več kot 7500 zapornikov.

Zaskrbljenost tudi nad Madžarsko in Kitajsko
Georgette Gagnon ob vseh navedenih primerih opozarja, da lahko oborožen odgovor oblasti na pandemijo ustvari nove grožnje. Navedla je še zakonodajni predlog Kambodže, ki bi dovoljeval nadzor, preganjanje zdravnikov v Iranu in razširjena pooblastila madžarske vlade. Poročila o cenzuriranju, zastraševanju in aretacijah so v ZN-u prejeli tudi iz Kitajske.

HRW poziva k izpustitvi aktivistov na Kitajskem
Skupina za človekove pravie Human Rights Watch je Kitajsko pozvala k izpustitvi dveh aretiranih aktivistov.

Čen Mej in Caj Ven sta prispevala vsebine na spletno stran Terminus 2049, na kateri aktivisti zbirajo poročila o novem koronavirusu, ki jih kitajski cenzorji izbrišejo na drugih medijih. Aretirali so tudi Cajevo partnerko.

Na Kitajskem so od izbruha pandemije aretirali več ljudi. Novinar-državljan Li Zehua se je prejšnji teden, dva meseca po aretaciji, ki jo je tudi posnel, znova pojavil v Vuhanu. V prvi izjavi je sporočil, da je bil v tem času v samoizolaciji, saj je obiskoval "občutljiva območja".